Page 90 - Poučevanje zunaj učilnice

Milan Hosta

regulacije. S tem se izgublja temeljna funkcija telesenja kot procesa, v ka-
terem se oblikuje odnos do sveta in sebe. K temu pa lahko dodamo še
sindrom SMA (senzorno-motoriˇcna amnezija) kot možen naˇcin prilago-
ditve na tako razcepljenost (Hanna, 2016)

Pedagoške implikacije normativnega vrednotenja
Pedagoške posledice normativnega ocenjevanja gibanja so veˇcplastne.
Prviˇc, zmanjšuje se razvoj interoceptivne obˇcutljivosti. Ker notranja iz-
kušnja ni predmet refleksije ali priznanja, otrok nima spodbude, da bi jo
razvijal ali verbaliziral. Tu, skladno z opredelitvijo kvalije po Wilbergu, iz-
gubljamo izjemno priložnost, da se uˇcimo prisluhnitilastnidušiinjona
ta naˇcin tudinegovatiter se razvijativskladu zlastnim tempom in la-
stnimi gibalnimi preferencami, ki nam dajejo globlji življenjski pomen.
Drugiˇc, poveˇcuje se odvisnost od zunanjega nadzora, saj je vrednost gi-
banja doloˇcena od zunaj in jo posreduje avtoriteta, uˇcitelj, športni peda-
gog, tekmovalni sistem itd. Tretjiˇc, gibanje izgubi svojo eksistenˇcno in v
veliki meri tudi epistemološko razsežnost in postane sredstvo za dosega-
nje ocen.
Raziskave na podroˇcju pedagogike telesne vzgoje opozarjajo, da tak-
šen pristop prispeva k odtujenosti otrok od gibanja, zlasti pri tistih, ki ne
ustrezajo normativnim kriterijem športne uspešnosti (Kirk, 2009). Onto-
loška kritika, ki jo tukaj razvijamo, to ugotovitev poglobi: problem ni zgolj
v motivaciji ali vkljuˇcevanju, temveˇcv naˇcinu, kako je gibanje ontološko
opredeljeno. ˇ Ce je normativno ocenjevanje gibanja ontološko problema-
tiˇcno, to ne pomeni, da telesna vzgoja ne potrebuje orientacije ali struk-
ture. Pomeni pa, da potrebuje drugaˇcno vrednostno logiko, ki ne temelji
izkljuˇcno na zunanji normi. Takšna logika mora upoštevati telesenje kot
proces, v katerem se vrednost gibanja poraja iz njegove notranje kohe-
rence, ne zgolj iz primerljivosti z idealno formo. V nadaljevanju bomo
zato pozornost usmerili v pozitivno alternativo normativnemu vredno-
tenju: jezik telesenja kot naˇcin, kako otrok skozi gibanje razvija osnovne
pojme živeˇcega organizma (gor – dol, hitro – poˇcasi, mirno – nemirno)
in kako se ti pojmi oblikujejo iz kvalitativne izkušnje gibanja. Ta prehod
omogoˇca, da telesno vzgojo razumemo ne kot prostor ontološkega nasi-
lja, temveˇc kot pedagogiko utelešenega spoznavanja.
Jezik telesenja: taktilno-afektivni spektri kot gibalno-epistemološki
temelj otrokovega spoznavanja
ˇ Ce normativna telesna vzgoja gibanje reducira na zunanjo formo, potem
telesenje gibanje razkriva kot primarni jezik spoznavanja. Ta jezik ni sim-

90