Page 88 - Poučevanje zunaj učilnice

Milan Hosta

telesenja: otroka uˇci, da zaznava kvalitete gibanja, prepoznava notranje
razmerje sil in razvija odnos do lastne telesnosti kot vira spoznanja in
duševne kvalije. ˇ Ce gibanje razumemo kot primarni medij kvalitativne
izkušnje, potem pedagoške prakse, ki to dimenzijo spregledajo, tvegajo,
da spodkopljejo same temelje utelešenega spoznavanja. V tem smislu te-
lesna vzgoja ni zgolj prostor razvijanja motoriˇcnih sposobnosti, temveˇc
prostor, v katerem se oblikujejo osnovni naˇcini zaznavanja, ˇcutenja in ra-
zumevanja sveta. Dvoravenska ontologija gibanja razkrije temeljno ome-
jitev normativne telesne vzgoje: z osredotoˇcenostjo na zunanjo raven gi-
banja sistematiˇcno prezre notranjo raven, na kateri se gibanje osmišlja
in telesi. Poslediˇcno telesna vzgoja izgubi stik s tistim, kar je pri gibanju
najbolj temeljno: stik z njegovo vlogo pri oblikovanju zaznave, samoregu-
lacije in spoznavanja sveta. V naslednjem razdelku bo zato razvita kratka
kritika ocenjevanja in normiranja gibanja z vidika telesenja ter nakazana
možnost drugaˇcne gibalne pedagogike, ki izhaja iz logosomatskega razu-
mevanja otroka kot utelešenega, ˇcuteˇcega in smiselno usmerjenega bitja.

Ocenjevanje, norma in ontološko nasilje nad telesenjem
ˇ Ce dvoravenska ontologija gibanja razkrije notranjo razsežnost telesenja
kot konstitutivno za pomen gibanja, potem se normativni mehanizmi te-
lesne in športne vzgoje pokažejo v novi luˇci. Ocenjevanje, standardizacija
in normiranje gibanja niso zgolj tehniˇcna ali administrativna vprašanja,
temveˇc posegi v ontološko strukturo gibalne izkušnje. Zato zagovarjamo
tezo, da normativno ocenjevanje gibanja predstavlja obliko ontološkega
nasilja nad telesenjem, saj zunanjo formo gibanja razglasi za primarni
kriterij vrednosti, notranjo izkušnjo pa potisne na rob pedagoške rele-
vantnosti. Kratka kritika v nadaljevanju se ne nanaša na vse oblike prak-
se telesne vzgoje, temveˇcna prevladujoˇce institucionalne in z ocenjeva-
njem vodene modele. Ocenjevanje v telesni vzgoji temelji na predpostav-
ki, da je gibanje mogoˇce objektivno zajeti in primerjati z normo. Ta pred-
postavka implicira specifiˇcno epistemologijo: veljavno znanje o gibanju
je tisto, ki je opazno, merljivo in ponovljivo. V tem okviru je proces gi-
balnega uˇcenja razbit na diskretne elemente, ki jih je mogoˇce kvantifi-
cirati – hitrost, moˇc, natanˇcnost, vzdržljivost, gibljivost, ravnotežje –, pri
ˇ cemer se kompleksna celostna dinamika telesenja reducira na rezultat.
Takšna epistemologija je skladna s širšimi modernimi režimi znanja, ki
privilegirajo objektivacijo in standardizacijo. Foucault (2004) je pokazal,
da ocenjevanje deluje kot tehnika oblasti: z merjenjem in s primerjanjem
posameznike umešˇca v razrede normalnosti in odklona. V telesni vzgoji

88