Page 95 - Poučevanje zunaj učilnice

Gibanje kot ontološki in epistemološki temelj telesenja

normativni redukciji gibanja. Namesto vprašanja, ali je gibanje pravilno
ali nepravilno, uspešno ali neuspešno, logosomatski okvir odpira vpra-
šanja kvalitete: Kako se gibanje ˇcuti? Kako se v njem organizira napetost?
Kako vzpostavlja odnos do prostora, drugih in sebe? Ta vprašanja niso su-
bjektivistiˇcna v slabšalnem smislu, temveˇc se nanašajo na ontološke po-
goje možnosti spoznavanja le v prvi osebi.
V pedagoškem smislu to pomeni, da telesna vzgoja preusmeri svojo
strukturno pozornost. Na naˇcin, kot ga ponujamo, struktura namreˇcni
veˇc utemeljena izkljuˇcno na zunanji normi, temveˇc na razvoju interocep-
tivne, taktilno-afektivne in gibalne pismenosti. Otrok se uˇci prepoznavati
spektralne razlike v gibanju, razvijati notranjo orientacijo in postopoma
povezovati izkušnjo z refleksijo. Takšna pedagogika ne zavraˇca znanja o
tehniki ali telesnih zakonitostih, temveˇcgaumešˇca v širši kontekst telese-
nja, kjer je sredstvo, ne cilj sam po sebi. S tem se odpre možnost drugaˇc-
nega ideološkega zasidranja telesne vzgoje. Namesto da bi bila prostor
normalizacije teles in reprodukcije športnih idealov, lahko postane pro-
stor, kjer se otrok uˇci biti v svetu kot utelešeno, ˇcuteˇce in smiselno bitje.
Logosomatika kot teorija te možnosti ne zapira, temveˇc jo odpira, in ne
nadomešˇca obstojeˇcih praks, temveˇc jih smiselno postavlja pod vprašaj
in s tem ustvarja prostor za njihovo preobrazbo ter preokvirjanje.
Prispevek se tako ne zakljuˇcuje z dokonˇcnimi odgovori, temveˇcz
ontološko-epistemološkim povabilom. ˇ Ce gibanje razumemo kot pri-
marni pojav, telesenje kot njegov razvojni proces in pomen kot nekaj
duševno-duhovnega, kar se poraja iz kvalitativne izkušnje, potem se mo-
ra tudi telesna vzgoja vprašati po lastnih temeljih. Logosomatika v tem
smislu ni zakljuˇcek razprave, temveˇc njen odprti horizont in prostor, v ka-
terem je mogoˇce na novo misliti razmerje med telesom, gibanjem, vzgojo
in ˇcloveško izkušnjo ter vrednostjo, kaj in kako pomeni biti zavestno živ.

Izjava
Med pripravo tega dokumenta je avtor uporabil ChatGPT za pomoˇcpri
naˇcrtovanju poglavij prispevka ter pri konceptualni analizi in sistema-
tiˇcnem strukturiranju taktilno-afektivnih spektrov gibanja. Avtor v celoti
prevzema odgovornost za vsebino publikacije.

Literatura
Bourdieu, P. (1978). Sport and social class. Social Science Information,
17(6), 819–840.
Craig, A. D. (2002). How do you feel? Interoception: The sense of the
95