Page 92 - Poučevanje zunaj učilnice

Milan Hosta

3. tekoˇce – sunkovito (kontinuiteta gibanja)
4. ritmiˇcno – aritmiˇcno (predvidljivost)
Kinetiˇcno-kvalitativni spektri:

1. lahkotno – težko (energijska ekonomija)
2. stabilno – nestabilno (ravnotežje)
3. skakajoˇce – drseˇce (naˇcin prenosa sile)
4. usklajeno – razdrobljeno (organizacija gibanja)
Taktilno-somatski spektri:

1. nežno–grobo(kakovost stika)
2. mehko – trdo (odpornost okolja)
3. toplo – hladno (afektivna barva zaznave)
4. polno – prazno (somatska gostota)
Afektivno-regulacijski spektri:

1. mirno – nemirno (notranja regulacija)
2. osredotoˇceno – razpršeno (pozornost)
3. odprto – zadržano (relacijska drža)
4. varno – tvegano (afektivna orientacija)
5. igrivo – resno (eksistenˇcni ton gibanja)
6. povezano – loˇceno (odnos do drugih)
Ti spektri niso dodatek gibanju, temveˇc njegova notranja slovnica,
ki s tem seznamom ni dokonˇcno izˇcrpana. Otrok to pestrost gibalno-
konceptualnih spektrov ne usvaja z razlago, temveˇc s ponavljanjem, z
variacijo in neposrednim doživljanjem. Prav skozi te razlike se oblikuje
proces telesenja kot afektivno-spoznavna organizacija izkušnje.
Interocepcija, kvalija in nastanek pomena
Interoceptivna zaznava omogoˇca, da ti spektri niso zgolj zaznani, temveˇc
ovrednoteni. Kot poudarjata Antonio Damasio (2002) in Angela D. Craig
(1999), notranji obˇcutki telesnih stanj tvorijo osnovo ˇcustev in obˇcutka
sebstva. Kvalija gibanja pa je tisto, kar gibanju daje afektivno vrednost in
s tem pomen. Otrok sveta ne spoznava kot nevtralni prostor, temveˇckot
afektivno strukturirano okolje. Plezanje ni zgolj vertikalni premik, temveˇc
doživeta kombinacija napora, tveganja, zbranosti in zadovoljstva. Tek ni
zgolj gibanje naprej, temveˇc izkušnja ritma, dihanja, vzburjenja ali umi-
ritve. Vse to se dogaja na ravni telesenja, še preden se lahko artikulira v
jeziku pojmov. Fenomenološko gledano se tu potrjuje misel, da je telo ti-

92