Page 86 - Poučevanje zunaj učilnice

Milan Hosta

same; pravi, da je realnost kot takšna strukturirana kot polje kvalij. V tem
smislu se njuni perspektivi sreˇcata v kljuˇcni toˇcki: gibanje ni zgolj fiziˇcni
proces, temveˇc kvalitativno doživeto dogajanje, katerega notranji vidik ni
sekundaren, temveˇc konstitutiven. ˇ Ce Maxine Sheets-Johnstone gibanje
razkrije kot izvorno dinamiko telesenja, Peter Wilberg pokaže,dajetadi-
namika vedno že kvalitativno nasiˇcena. Skupaj tako omogoˇcata razumeti
telesenje kot proces, v katerem se gibanje in kvalija ne zgolj prepletata,
temveˇc sta ontološko neloˇcljiva – kot zunanja manifestacija in notranja
izkustvena razsežnost istega pojava. Takšna sinteza neposredno podpira
logosomatski okvir, ki ga posredujemo v nadaljevanju, v katerem se po-
men ne pripisuje gibanju od zunaj, temveˇc se poraja iz njegove notranje,
kvalitativne dinamike.
Dostop do te notranje ravni gibanja omogoˇca interocepcija, razu-
mljena v razširjenem smislu. Kot smo pokazali v prejšnjem poglavju,
interocepcija ne zajema zgolj zaznave fizioloških signalov, temveˇcšir-
še afektivno-dinamiˇcno polje, v katerem se gibanje usmerja in osmišlja.
To razumevanje je skladno z ugotovitvami nevroznanosti, po katerih so
ˇ custva in obˇcutki telesnih stanj temelj zavesti ter samoregulacije (Da-
masio, 1999; Craig, 2002). Pri tem se zavedamo omejitev, na katere trˇci
Damasio z znanstvenim materializmom, a na tej ravni lahko s tem do-
volj dobro utemeljimo interocepcijo in kvalijo za naše potrebe. Veˇcin
bolje pa nam ponudi integralni filozofski pristop, ki zavest postavlja kot
kvaliteto in temelj vsega spoznanega, znotraj ˇcesar se vse pojavlja (Masi,
2025). S fenomenološkega vidika to pomeni, da telo ni pasivni nosilec
gibanja, temveˇc aktivni subjekt izkušnje. Že Merleau-Ponty (2006) je po-
kazal, da zaznava ni kognitivni proces, ki bi se dogajal »v glavi«, temveˇc
naˇcin, kako se telo orientira v svetu. Gibanje in zaznava sta v tem smislu
neloˇcljiva: gibati se pomeni zaznavati, zaznavati pa pomeni biti gibalno
vpleten v svet.

Telesenje kot povezovalni proces med ravnema
Dvoravenska ontologija gibanja postane smiselna šele, ko jo povežemo s
pojmom telesenje. Telesenje je proces, v katerem se notranje kvalitativ-
ne dinamike in zunanji gibalni vzorci medsebojno organizirajo in stabi-
lizirajo. Ne gre za prehod z ene ravni na drugo, temveˇc za neprekinjeno
povratno zanko: notranje afektivne in interoceptivne dinamike usmer-
jajo gibanje, zunanja gibalna izvedba pa povratno preoblikuje notranjo
izkušnjo. V tem smislu telesenje ni zgolj psihološki proces, temveˇconto-
loški mehanizem oblikovanja pomena. Otrok se skozi telesenje ne uˇci le,

86