Page 91 - Poučevanje zunaj učilnice

Gibanje kot ontološki in epistemološki temelj telesenja

bolni v klasiˇcnem pomenu, temveˇc taktilno-afektivni in interoceptivni:
izraža se skozi kvalitativne razlike v doživljanju gibanja, ki jih otrok za-
znava, še preden jih lahko poimenuje ali konceptualizira. V tem smislu
gibanje ni zgolj predmet uˇcenja, temveˇc medij, skozi katerega se uˇcenje
sploh dogaja.
Fenomenološke in razvojne raziskave soglasno kažejo, da otrok svet
najprej spoznava skozi razlike v gibanju in zaznavi, ne skozi abstraktne
pojme. Že Jean Piaget (1952) je pokazal, da se osnovne kognitivne struk-
ture razvijejo v senzomotoriˇcni fazi, kjer otrok skozi gibanje gradi razu-
mevanje prostora, ˇcasa in vzroˇcnosti. Fenomenološka tradicija pa to spo-
znanje poglobi z ugotovitvijo, da so te razlike kvalitativno doživete, ne
zgolj funkcionalne. Piaget je v tu uporabljen opisno, kot razvojna refe-
renˇcna toˇcka, in ne epistemološko. Maxine Sheets-Johnstone (2011) pou-
darja, da je gibanje že od vsega zaˇcetka strukturirano kot razpon kvalita-
tivnih razlik – ritem, tempo, napetost, kontinuiteta –, ki jih živi organizem
neposredno obˇcuti. Te razlike tvorijo predpojmovni jezik telesenja, v ka-
terem se svet razkriva kot dinamiˇcno urejen.

Taktilno-afektivni spektri gibanja
ˇ Ce logosomatiko razumemo kot okvir, v katerem se pomen poraja iz kva-
litativne dinamike telesenja, potem se kljuˇcno vprašanje prenese na ra-
ven razvoja: kako otrok skozi gibanje sploh vstopa v to polje pomena.
Prav v zgodnjem gibalnem raziskovanju se namreˇc oblikujejo temeljni
kvalitativni kontrasti, preko katerih otrok ne le deluje, temveˇcspoznava
sebe in svet.
V nadaljevanju so nanizani osrednji spektri taktilno-afektivnih in in-
teroceptivnih razlik, skozi katere otrok zaznava, ureja in spoznava svojo
telesnost v odnosu do okolja. Ti spektri niso binarne opozicije v logiˇcnem
smislu, temveˇc kontinuumi, znotraj katerih se razvija obˇcutek orientaci-
je, meje in smisla.

Prostorsko-gravitacijski spektri:
1. gor – dol (teža, gravitacija, orientacija)
2. blizu – daleˇc (dosegljivost, varnost)
3. noter – ven (meja telesa, stik z okoljem)
4. razširjeno – skrˇceno (prostorska prisotnost)

ˇ Casovno-dinamiˇcni spektri:
1. poˇcasi – hitro (ˇcas kot ritem)
2. pospeševanje – pojemanje (dinamika spremembe)

91