Page 83 - Poučevanje zunaj učilnice

Gibanje kot ontološki in epistemološki temelj telesenja

menzije telesenja je mogoˇce utemeljiti znotraj fenomenološke in nevro-
znanstvene tradicije, ki zavraˇcata redukcijo izkušnje na zgolj objektivne
procese. Kot poudarja Antonio Damasio (1999), so obˇcutki telesnih stanj
temelj zavesti, saj predstavljajo naˇcin, kako organizem zaznava lastno
notranjo dinamiko. Podobno Angela D. Craig (2002) interocepcijo opre-
deli kot zaznavo fiziološkega stanja telesa, ki tvori osnovo subjektivne iz-
kušnje. Fenomenološka perspektiva to dodatno poglobi: Merleau-Ponty
(2006) pokaže, da telo ni objekt med objekti, temveˇc nosilec zaznavne-
ga smisla in pomena, skozi katerega se svet sploh razkriva. V tem okviru
kvalija gibanja – obˇcutek napetosti, toka, lahkotnosti ali zgošˇcenosti –
ni sekundarni spremljevalec gibanja, temveˇc njegov notranji vidik, sko-
zi katerega se telesenje organizira kot smiselna, afektivno strukturirana
izkušnja, ki nosi svojstven pomen.
Pomembno radikalizacijo razumevanja kvalije kot notranje dimenzije
telesenja razvija Peter Wilberg, ki v delu The Qualia Revolution (2008) za-
govarja tezo, da kvalitativna izkušnja ni stranski produkt fizioloških pro-
cesov, temveˇc njihova primarna ontološka dimenzija. Po Wilbergu kvalija
ne oznaˇcuje zgolj subjektivnega »obˇcutka«, temveˇcnaˇcin, kako se real-
nost sama razkriva kot izkustvena – kot polje obˇcutenih napetosti, tokov,
intenzitet in razpoloženj. V tem smislu gibanje ni zgolj premik v prosto-
ru, temveˇc kvalitativno diferencirano dogajanje, katerega notranji vidik
je neposredno dostopen skozi telesenje. Takšno razumevanje presega re-
dukcijo interocepcije na zaznavo fizioloških signalov in jo razširi v zazna-
vo subtilnejših dinamik, ki vkljuˇcujejo obˇcutke volje, usmerjenosti, afek-
tivnega naboja in notranje duševne koherence. ˇ Ceprav Wilbergova pozi-
cija presega okvire empiriˇcno utemeljene znanosti in vstopa v spekula-
tivno ontologijo izkustva, ponuja pomemben konceptualni uvid: kvalija
gibanja ni sekundarna interpretacija, temveˇc primarni naˇcin, kako se gi-
banje kot telesenje sploh pojavi kot smiselno. V tem pogledu njegova mi-
sel sovpada z logosomatskim izhodišˇcem, da pomen (logos)nenastaja
zunaj gibanja, temveˇc se poraja iz njegove kvalitativne, notranje dinami-
ke.
Nadalje, filozofinja gibanja Maxine Sheets-Johnstone poudarja (2011),
da je gibanje že samo po sebi kvalitativno strukturirano: ritem, tempo in
napetost niso sekundarni atributi, temveˇc konstitutivne lastnosti giba-
nja. Te kvalitete so neposredno dostopne izkušnji gibajoˇcega se subjekta
in so osnova za oblikovanje pomena. Ko telesna vzgoja te kvalitete pre-
zre, se odreˇce lastnemu ontološkemu temelju. Normativna telesna vzgo-
ja s tem vzpostavi epistemologijo, v kateri je veljavno znanje o gibanju

83