Page 84 - Poučevanje zunaj učilnice

Milan Hosta

omejeno na tisto, kar je mogoˇce opazovati in meriti. Notranja izkušnja je
obravnavana kot subjektivna, nezanesljiva ali pedagoško nerelevantna.
Takšna epistemologija pa je v nasprotju z razvojnimi spoznanji, po kate-
rih otrok svet najprej spoznava telesno in afektivno, šele nato konceptu-
alno. ˇ Ce je telesenje proces, v katerem se oblikuje odnos do sveta, potem
je izkljuˇcitev interocepcije s kvalijo na ˇcelu hkrati izkljuˇcitev kljuˇcnega
vira spoznavanja.

Pedagoške posledice izkljuˇcitve interocepcije
Izkljuˇcitev interocepcije iz telesne vzgoje ima daljnosežne posledice. Gi-
banje, ki je stalno presojano z zunanjimi kriteriji, postopoma izgubi svojo
samoregulativno funkcijo. Otrok se ne uˇci prepoznavati notranjih signa-
lov utrujenosti, preobremenitve ali radovednosti, temveˇcse uˇci slediti
navodilom in normam. S tem se krepi odvisnost od zunanjega nadzo-
ra, hkrati pa se zmanjšuje zmožnost samostojnega uravnavanja gibanja.
Poleg tega se pretrga povezava med gibanjem in vrednotami. ˇ Ce intero-
ceptivno zaznavanje afektivno-dinamiˇcnega polja ostaja nerazvito, giba-
nje izgubi svojo eksistenˇcno razsežnost in postane zgolj naloga. Otrok se
ne uˇci, kaj mu gibanje pomeni, temveˇckaj se od njegapriˇcakuje. Tele-
senje kot proces notranje integracije se s tem nadomesti z zunanjo pri-
lagoditvijo normi. Kritika, ki jo tukaj razvijamo, zato ni usmerjena proti
strukturiranemu gibanju ali znanju o tehniki, temveˇc proti epistemološki
enostranskosti, ki notranjo izkušnjo izkljuˇcuje iz razumevanja gibanja.
ˇ Ce želimo telesno vzgojo utemeljiti na razumevanju otroka kot uteleše-
nega, ˇcuteˇcega in spoznavajoˇcega bitja, je nujno priznati interocepcijo
kot osrednjo dimenzijo gibalnega uˇcenja.
V nadaljevanju bomo na tej podlagi razvili dvoravensko ontologijo gi-
banja, ki razlikuje med zunanjim, biomehanskim vidikom in notranjo,
kvalitativno razsežnostjo izkušnje. Ta ontologija omogoˇca, da gibanje ra-
zumemo hkrati kot opazno dejstvo in kot doživeto dinamiko, ter s tem
odpira prostor za telesno vzgojo, ki presega normativno redukcijo špor-
tne forme.
Dvoravenska ontologija gibanja: od biomehanike h kvaliji telesenja
Razprava o normativni telesni vzgoji in njeni slepi pegi interocepciji zah-
teva natanˇcnejšo ontološko razˇclenitev samega pojma gibanje. Doslej
smo pokazali, da je gibanje v prevladujoˇcem pedagoškem diskurzu ra-
zumljeno predvsem skozi zunanjo, opazno in merljivo formo, medtem
ko je njegova notranja, doživljajska razsežnost sistematiˇcno prezrta. Da
bi to razmerje konceptualno razjasnili, je v tem poglavju uvedena dvo-

84