Page 82 - Poučevanje zunaj učilnice

Milan Hosta

ko naj bo izvedeno, ne pa kako se gibanje ˇcuti. Takšna redukcija pomeni,
da je gibanje pouˇcevano brez svoje notranje referenˇcne toˇcke, kar ima
neposredne posledice za proces telesenja.

Telesenje kot proces interoceptivne organizacije gibanja
Telesenje, kot ga razvijamo v tem prispevku, je proces, v katerem se pri-
marne gibalne dinamike organizma interoceptivno organizirajo v stabil-
ne vzorce doživljanja, orientacije in delovanja. Ne gre zgolj za to, da je gi-
banje utelešeno, temveˇc da se skozi interoceptivno zaznavo oblikuje no-
tranja koherenca izkušnje. Gibanje, ki ni interoceptivno zaznano, ostaja
zunanja forma; gibanje, ki je interoceptivno integrirano, postane nosilec
pomena. V tem smislu interocepcija ne zajema zgolj fizioloških signa-
lov, temveˇcširše afektivno-dinamiˇcno polje organizma. To polje vkljuˇcu-
je napetosti in sprostitve, voljne impulze, ˇcustvene kvalitete ter vredno-
tne orientacije, ki usmerjajo gibanje, še preden se to zavestno reflektira.
Takšna raba pojmov je skladna s fenomenološko tradicijo, v kateri je telo
razumljeno kot živi subjekt zaznave in delovanja. Merleau-Ponty (2006)
je opozoril, da je zaznava vedno že prežeta z afektivnimi in motoriˇcnimi
možnostmi; telo »ve«, preden refleksivno misli. Za otroka to pomeni, da
se pomen gibanja ne vzpostavlja naknadno, temveˇcvsamemgibalnem
aktu. Tek, skok in plezanje niso nevtralni gibi, temveˇcse odvijajo v polju
afektivnih razmerij: kot igra, izziv, tveganje, umik ali stik. Interoceptiv-
na zaznava omogoˇca, da otrok razlikuje med kvalitativnimi stanji giba-
nja – med lahkotnostjo in težo, napetostjo in sprošˇcenostjo, osredotoˇce-
nostjo in razpršenostjo. Prav te razlike tvorijo osnovo telesenja. Vendar
interocepcije ni mogoˇce razumeti zgolj kot zaznavo fizioloških signalov.
ˇ Ce ostanemo na tej ravni, spregledamo kvalitativno razsežnost izkušnje,
ki tem signalom sploh daje pomen. Interoceptivna zaznava je vedno že
prežeta s kvaliteto, z naˇcinom, kako se doloˇceno stanje ˇcuti. To nas vo-
di k pojmu kvalija, ki oznaˇcuje prav to notranjo, kvalitativno dimenzijo
izkušnje, v kateri se gibanje ne le zaznava, temveˇc doživlja kot smiselno.

Kvalija gibanja in epistemološka vloga notranje izkušnje
Notranja kvaliteta gibanja, kar v filozofiji zavesti imenujemo kvalija,
predstavlja epistemološki izziv za normativno telesno vzgojo. Kvalija ni
merljiva v klasiˇcnem smislu, vendar to ne pomeni, da je epistemološko
nepomembna. Nasprotno: prav kvalitativna razsežnost izkušnje omogo-
ˇ ca, da gibanje postane spoznavno relevantno. Brez kvalije gibanje ostaja
fiziˇcni dogodek; s kvalijo postane pomenljiva osebna izkušnja, ki prispe-
va k razumevanju sveta in sebe. Razumevanje kvalije kot notranje di-

82