Page 77 - Poučevanje zunaj učilnice
P. 77
Gibanje kot ontološki in epistemološki temelj telesenja
se ne giblje v nevtralnem prostoru, temveˇcv polju afektivnihin vredno-
tnih razmerij, ki so situacijsko in razvojno pogojena. Isti gibalni vzorec
ima lahko povsem razliˇcen pomen glede na notranjo dinamiko, v kateri
se odvija – kot izraz igre, radovednosti, preseganja strahu, umika ali iska-
nja stika. Prav ta notranja dinamika, ki jo otrok zaznava interoceptivno,
gibanju daje njegov eksistenˇcni in spoznavni pomen ter vzpostavlja do-
življajsko kakovost.
Metodološki in filozofsko-konceptualni pristop
Prispevek se umešˇca v fenomenološki in enaktivni teoretski okvir. Feno-
menologija poudarja telo kot izvor zaznavnega smisla, medtem ko enak-
tivni pristop spoznavanje razume kot proces, ki nastaja skozi utelešeno
delovanje organizma v svetu. V tem pogledu zaznava, gibanje in pomen
niso loˇceni procesi, temveˇc sooblikujejo enoten tok doživljanja. Takšna
epistemološka pozicija omogoˇca premislek telesne vzgoje onkraj repre-
zentacijskih in normativnih modelov ter odpira prostor za razumevanje
gibanja kot temeljnega medija spoznavanja. Rezultati prispevka so pred-
stavljeni v obliki teoretskih izpeljav in konceptualne sinteze obravnava-
nih fenomenoloških, enaktivnih in logosomatskih perspektiv.
Za dodatno konceptualno jasnost uvodoma povzemamo tri temeljne
pojme, ki strukturirajo predstavljeni teoretski okvir. Telesenje razumemo
kot proces, v katerem se gibanje organizira kot notranje doživeta, afek-
tivno in zaznavno strukturirana dinamika, skozi katero se oblikuje odnos
organizma do sebe in sveta. Ne gre zgolj za utelešenost kot stanje, tem-
veˇc za kontinuiran, razvojno odprt proces, v katerem se gibanje, zaznava
in pomen medsebojno soustvarjajo. Kvalija oznaˇcuje notranjo, kvalitativ-
no dimenzijo izkušnje, naˇcin, kako se doloˇceno gibanje ali stanje telesa
ˇ cuti. To ni dodatek fiziološkim procesom, temveˇc njihov doživljajski vi-
dik, skozi katerega se telesenje sploh vzpostavlja kot smiselno in diferen-
cirano. Logosomatika pa v tem okviru pomeni ontološko-epistemološki
pristop, v katerem pomen (lat. logos) ne izhaja iz abstraktnih reprezenta-
cij, temveˇc se poraja iz telesnega gibanja (lat. soma) kot njegove notranje,
kvalitativne dinamike. Gibanje tako ni zgolj predmet razlage, temveˇcno-
silec smisla samega.
Opredelitev problema: ideološka redukcija gibanja pri telesni
in športni vzgoji
Kljub tem spoznanjem ostaja sodobna telesna in športna vzgoja veˇcino-
ma ujeta v okvir, ki sistematiˇcno privilegira zunanji, opazni vidik gibanja.
77

