Page 46 - Poučevanje zunaj učilnice

Nastja Cotiˇ c, Nataša Dolenc, Petra Furlan in Janja Plazar

Rezultati kažejo, da je stik z naravo med sodelujoˇcimi študenti raz-
meroma pogost. Takšne izkušnje so pomembne, saj raziskave potrjujejo,
da redno preživljanje ˇcasa v naravnem okolju pozitivno vpliva na dobro-
bit posameznika, odnos do okolja ter psihološko in kognitivno delovanje
(Dong in Geng, 2023).
Z naslednjim vprašanjem smo želeli ugotoviti, v katerem okolju se naj-
pogosteje zadržujejo na prostem. Iz preglednice 3.3 lahko razberemo,
da se študenti najpogosteje zadržujejo v gozdu (33,72%), sledijo travniki
(25,58%) in obmoˇcja ob vodi (18,60%). Manjši delež študentov se naj-
pogosteje zadržuje v parkih (11,63%) ter v hribih oz. gorah (8,14%). Dva
študenta (2,33%) sta navedla druga okolja, in sicer morje in vrt.
Iz podatkov je razvidno, da študenti pogosteje preživljajo ˇcas v bolj na-
ravnih okoljih, kot so gozdovi in travniki, medtem ko so urbana zelena
okolja, kot so parki, zastopana redkeje. Podobno ugotavljata tudi Ingunn
Fjørtoft in Jostein Sageie (2000), ki poudarjata, da okolja, kot so gozdovi
in travniki, omogoˇcajo veˇc gibanja, raziskovanja in raznolikih izkušenj,
zaradi ˇcesar so za posameznike pogosto privlaˇcnejša kot bolj urejene ze-
lene površine. Nižja zastopanost parkov lahko nakazuje tudi manjšo pre-
poznavnost didaktiˇcnega potenciala bližnjih in lažje dostopnih zunanjih
uˇcnih okolij, ki bi lahko pomembno prispevala k pogostejšemu vkljuˇce-
vanju pouka na prostem v šolsko prakso.
Študenti so v nadaljevanju vprašalnika na lestvici od 1 (Sploh ni po-
membno) do 5 (Zelo pomembno) ocenili, kolikšen pomen pripisujejo
preživljanju prostega ˇcasa v naravi. Rezultati kažejo, da temu pripisuje-
jo velik pomen (M =4,6; SD = 0,64). Poleg tega nas je zanimalo tudi, kako
ocenjujejo svoje znanje o naravi. Rezultati kažejo, da je njihova samooce-
na znanja razmeroma nižja (M =3,2; SD = 0,81), kar nakazuje doloˇceno
neskladje med pogostim stikom z naravnim okoljem in zaznanim pozna-
vanjem narave. ˇ Ceprav študenti prepoznavajo pomen preživljanja ˇcasa v
naravi, se pri poznavanju naravoslovnih vsebin ne ocenjujejo kot pose-
bej kompetentne. Takšno zaznavanje lahko vpliva tudi na njihovo samo-
zavest in pripravljenost za vkljuˇcevanje pouka na prostem v pedagoško
prakso.
Podobne ugotovitve navajata tudi Erica Blatt in Patricia Patrick (2004),
ki sta v raziskavi ugotovili, da bodoˇci uˇcitelji naravi pripisujejo velik po-
men z vidika uˇcenja, ustvarjalnosti in sprostitve. Raziskovalca poudarja-
ta, da imajo pozitivne osebne izkušnje v naravi pomemben vpliv na ka-
snejše poklicne odloˇcitve ter pripravljenost za vkljuˇcevanje narave v po-
uk. Rezultati naše raziskave kažejo, da imajo študenti sicer pozitiven od-

46