Page 42 - Poučevanje zunaj učilnice

Nastja Cotiˇ c, Nataša Dolenc, Petra Furlan in Janja Plazar

2021). Gre za organizirano obliko uˇcenja, pri kateri imajo uˇcenci aktivno
vlogo, saj uˇcenje temelji na neposrednem doživljanju in uporabi razliˇc-
nih ˇcutil. Raziskave potrjujejo, da je predmetne vsebine mogoˇce uˇcinko-
vito izvajati tudi izven klasiˇcnega uˇcnega okolja, pri ˇcemer ostajajo uskla-
jene z uˇcnim naˇcrtom (Behrendt in Franklin, 2014; Gilbertson idr., 2004;
Priest, 1986). Takšen pristop omogoˇca obravnavo naravoslovnih in druž-
boslovnih vsebin ter spodbuja medpredmetno povezovanje in avtentiˇcno
uˇcenje (Henriksson, 2018; Rudolf, 2012).
Uˇcenje na prostem lahko poteka v razliˇcnih zunanjih uˇcnih okoljih, ki
vkljuˇcujejo tako šolski prostor kot tudi širša naravna okolja. Poseben po-
men imajo zunanje površine šolskega prostora, kot so šolska dvorišˇca in
druge zelene površine, saj omogoˇcajo izvajanje uˇcnega procesa v nepo-
srednem okolju šole (Dyment in Bell, 2008). Poleg tega se pouk na pro-
stem pogosto izvaja tudi v okviru organiziranih dejavnosti, kot so teren-
sko delo, dnevi dejavnosti in razliˇcni obiski v naravi (Rickinson idr., 2004).
Med naravna uˇcna okolja uvršˇcamo tudi gozdove, parke ter vodna okolja,
kot so morska obala, reke, potoki in jezera, kjer uˇcenci pridobivajo uˇcne
izkušnje skozi neposreden stik z okoljem (Sahrakhiz idr., 2018).
Pregledi raziskav kažejo, da ima uˇcenje na prostem številne koristi za
otrokov razvoj. Te je mogoˇce razumeti v okviru štirih podroˇcij: kognitiv-
nega (znanje in razumevanje), afektivnega (vrednote in stališˇca), social-
nega (komunikacija in sodelovanje) ter fiziˇcnega podroˇcja (gibalne spre-
tnosti) (Rickinson idr., 2004). Izpostavljeni so izboljšanje zdravja in do-
brobit, veˇcja telesna aktivnost ter pozitivni ˇcustveni odzivi, saj naravno
okolje pogosto deluje spodbudno in hkrati pomirjujoˇce. Takšne oblike
uˇcenja so povezane z veˇcjo vkljuˇcenostjo uˇcencev v uˇcni proces, s krepi-
tvijo samozavesti in samostojnosti ter z izboljšanjem medosebnih odno-
sov. Pomemben vidik predstavlja tudi izkustveno in praktiˇcno uˇcenje, ki
temelji na neposrednem stiku z okoljem ter spodbuja raziskovanje, upo-
rabo ˇcutil, ustvarjalnost in radovednost. Izkušnje v naravi prispevajo tudi
k oblikovanju pozitivnegaodnosadookoljainhkrepitvi okoljske zavesti
(Kiviranta idr., 2024). Podobne ugotovitve potrjujejo tudi druge raziskave,
ki poleg izboljšanega poˇcutja otrok izpostavljajo napredek v kognitivnem
razvoju, veˇcjo vztrajnost, boljšo samoregulacijo ter poglobljeno razume-
vanje sveta (Kiewra in Veselack, 2016; Kuo idr., 2019). Glede na številne
prednosti se pouk na prostem kaže kot pomemben del sodobnega uˇcne-
ga procesa, pri ˇcemer je za njegovo uˇcinkovito izvajanje kljuˇcno prilaga-
janje uˇcnih vsebin lokalnemu okolju in specifiˇcnemu kontekstu (Mann
idr., 2022).

42