Page 152 - Poučevanje zunaj učilnice

Tina Cotiˇ c

se, odnose med akterji ter postopno stabilizacijo novih oblik delovanja v
prostoru.

Zaˇcasna raba kot urbana uˇcna infrastruktura
V sodobnih razpravah o infrastrukturi se vse jasneje kaže, da ta ne obsega
le tehniˇcnih omrežij in sistemov za zagotavljanje osnovnih storitev (pro-
met, voda, energija), temveˇc tudi širši sklop materialnih in organizacij-
skih ureditev, ki omogoˇcajo vsakdanje delovanje družbe. Susan L. Star in
Karen Ruhleder (1994) poudarjata, da infrastruktura nastaja v praksi kot
ozadje delovanja, ki ostaja veˇcinoma nevidno, dokler ne pride do prekini-
tve ali »okvare«. Geoffrey C. Bowker in Susan L. Star (2020) dodatno izpo-
stavljata, da infrastruktura vkljuˇcuje tudi norme, klasifikacije in delovne
postopke, ki strukturirajo delovanje skupnosti. V tem okviru se razvija tu-
di pojem uˇcna infrastruktura (angl. learning infrastructure), ki oznaˇcuje
prostorske, organizacijske in digitalne pogoje za trajnejše procese uˇcenja
ter izmenjave znanja v skupnostih.
ˇ Ce to perspektivo prenesemo v urbano okolje, lahko urbano uˇcno
infrastrukturo razumemo kot preplet prostorov, programov, akterjev in
praks, ki omogoˇcajo kontinuirano uˇcenje v mestu. Sem sodijo institu-
cionalni akterji, kot so izobraževalne ustanove (vrtci, šole, fakultete) ter
kulturno-izobraževalne institucije, kot so muzeji in knjižnice, pa tudi raz-
liˇcne prostorske ureditve in prakse, kot so skupnostni vrtovi, delavnice,
ustvarjalni laboratoriji in eksperimentalna obmoˇcja, ki podpirajo razi-
skovanje ter preizkušanje novih praks. V tem okviru lahko zaˇcasna raba
DUO deluje kot urbana uˇcna infrastruktura v nastajanju. Zaˇcasni projek-
ti vzpostavljajo prostorske in organizacijske pogoje, v katerih se akterji
uˇcijo skozi prakso: o ekoloških procesih, pridelavi hrane, regeneraciji
tal, materialnih tokovih ter sodelovanju, soupravljanju in pogajanjih z
institucijami. Uˇcenje je pri tem pogosto hibridno, saj vkljuˇcuje formal-
ne oblike (npr. organizirane delavnice in sodelovanje z izobraževalnimi
ustanovami), neformalne oblike (sodelovanje prebivalcev) ter priložno-
stno uˇcenje, ki se odvija skozi vsakdanje rabe prostora.
Koncept urbane uˇcne infrastrukture omogoˇca, da zaˇcasne projekte ra-
zumemo ne le kot enkratne dogodke ali ˇcasovno omejene intervencije,
temveˇc kot elemente širših uˇcnih mrež mesta (McFarlane, 2011). Primera
Onkraj gradbišˇca in Krater sta v tem kontekstu obravnavana kot razliˇcni
manifestaciji takšne infrastrukture, saj skozi svoje delovanje vzpostavlja-
ta uˇcno okolje, v katerem se prepletajo razliˇcne vrste znanja ter razvijajo
nove oblike skupnostnega delovanja in soupravljanja prostora.

152