Page 155 - Poučevanje zunaj učilnice

Zaˇ casna raba prostora kot urbana uˇ cna infrastruktura

ke, kar omogoˇca analitiˇcno primerjavo zaˇcasne rabe prostora kot uˇcnega
okolja (Yin, 2018).
Analiza temelji na sekundarnih virih, kot so znanstveni ˇclanki, pro-
jektna poroˇcila, uradne predstavitve in drugi javno dostopni dokumenti.
Zbrani podatki so bili sistematiˇcno organizirani v štiri analitiˇcne sklope:
prostorski in institucionalni okvir zaˇcasne rabe, akterje in modele uprav-
ljanja, uˇcneprakseinoblike sodelovanja teruˇcinke na urbano okolje in
skupnost.
Ljubljanska primera Onkraj gradbišˇca in Krater sta vkljuˇcena kot lo-
kalni študiji primerov za aplikacijo konceptualnega okvira v konkretnem
urbanem kontekstu. Analiza temelji na znanstvenih in strokovnih publi-
kacijah ter projektni dokumentaciji, spletnih predstavitvah in drugih jav-
no dostopnih virih, povezanih z obema projektoma.
Analiza primerov temelji na tematski primerjavi, ki izhaja iz razisko-
valnih vprašanj ˇclanka: kako je zaˇcasna raba opredeljena in vzpostavlje-
na kot uˇcno okolje, katere oblike pouˇcevanja izven uˇcilnice in urbanega
uˇcenja omogoˇca ter katere priložnosti in omejitve razkriva za sistematiˇc-
no vkljuˇcevanje teh praks v razvoj urbane uˇcne infrastrukture na degra-
diranih urbanih obmoˇcjih.

Rezultati
Evropske študije primerov: zaˇcasnarabakot uˇcno okolje
Evropske prakse zaˇcasne rabe DUO so za ta prispevek relevantne, ker ja-
sno pokažejo, da uˇcenje v teh primerih ni organizirano kot loˇcena dejav-
nost (npr. v obliki delavnic), temveˇc izhaja iz samega naˇcina rabe prosto-
ra, torej iz razmerij med zaˇcasnostjo, upravljanjem, programi in akterji. V
nadaljevanju so analizirani trije primeri, ki predstavljajo razliˇcne institu-
cionalne okvire (civilnodružbena pobuda, javni program in razvojno ob-
moˇcje z eksperimentalnimi pristopi) ter razliˇcne naˇcine stabilizacije uˇc-
nih procesov v prostoru. Namen poglavja ni izˇcrpen opis primerov, tem-
veˇc analiza mehanizmov, preko katerih zaˇcasnarabaprostoravzpostavlja
in ohranja uˇcne procese v mestu.

Prinzessinnengarten, Berlin: skupnostna praksa kot uˇcno okolje
Prinzessinnengarten je bil vzpostavljen leta 2009 v osrednjem Berlinu kot
pionirska zaˇcasna raba urbanega zemljišˇca v javni lasti z negotovo priho-
dnjo rabo, pri ˇcemer so ˇcasovna omejenost, lastniška razmerja ter stalna
pogajanja z institucijami od zaˇcetka doloˇcali okvir delovanja (Clausen,
2015). Ta negotovost ni predstavljala zgolj omejitve, temveˇcje postala

155