Page 156 - Poučevanje zunaj učilnice
P. 156
Tina Cotiˇ c
konstitutivni element organizacije projekta. Pobuda Nomadisch Grün je
zato prostor zasnovala z mobilnimi gredami, s kompostnimi sistemi in z
lahko modularno infrastrukturo, ki omogoˇca hitro prilagajanje in preme-
stitev. Takšna materialna in organizacijska zasnova zaˇcasnosti deluje kot
osrednji uˇcni mehanizem: udeleženci se skozi rabo prostora uˇcijo, da ur-
bano zemljišˇce ni nevtralna kulisa, temveˇc rezultat regulacije, lastništva
in razmerij moˇci. Hkrati izkušajo, da lahko tudi zaˇcasne ureditve vzposta-
vljajo kontinuiteto, rutine in znaˇcaj javnega prostora (Rosol, 2010; Clau-
sen, 2015).
Uˇcenje v Prinzessinnengartnu je pretežno situirano in utelešeno, kar
pomeni, da nastaja v konkretnem prostoru in ˇcasu skozi sodelovanje v
praksah vrtnarjenja ter skupnega upravljanja. Vzpostavlja se skozi delo z
zemljo, rastlinami in s kompostom, skozi reševanje prostorskih in orga-
nizacijskih izzivov ter skozi dogovarjanje o naˇcinih rabe prostora, vzdr-
ževanju in delitvi odgovornosti v skupnosti (Bendt idr., 2013). Kljuˇcna je
javna dostopnost vrta, ki omogoˇca stalne izmenjave med jedrom skup-
nosti in obiskovalci. Te izmenjave širijo uˇcne procese od vrtnarskih znanj
in razumevanja lokalnih ekoloških razmer do razumevanja urbanih po-
litik ter socialnih in ekonomskih razsežnosti skupnostnih praks (Bendt
idr., 2013; Clausen, 2015).
Jana Wendler (2016) Prinzessinnengarten opiše kot primer eksperi-
mentiranja od spodaj, kjer se inovacije in uˇcenje oblikujejo v odprti, im-
provizirani ter javno vidni praksi, ki združuje praktiˇcno delo, javni pro-
gram in sprotno prilagajanje. Primer s tem podpira razumevanje urbane
uˇcneinfrastrukture, sajseznanjenevzpostavlja kotenkratni dogodek,
temveˇc se postopno akumulira in prenaša skozi ponavljajoˇce se prakse,
dogovorjena pravila skupne rabe ter materialne ureditve prostora, ki uˇce-
nje omogoˇcajo in stabilizirajo v vsakdanjem delovanju (Bendt idr., 2013;
Wendler, 2016).
Estonoesunsolar, Zaragoza: zaˇcasna raba kot institucionalni okvir uˇcenja
Program Estonoesunsolar (»To ni prazna parcela«) predstavlja primer za-
ˇ casnerabeprostora, ki jeumešˇcena v javnopolitiˇcni okvir in deluje kot
nizkoproraˇcunski mehanizem preoblikovanja neuporabljenih ali degra-
diranih parcel v dostopne javne prostore (Grávalos Lacambra in Di Mon-
te, 2014). Za razliko od civilnodružbenih pobud je zaˇcasna raba tukaj in-
stitucionalizirana: mesto vzpostavlja pravila, postopke in osnovno infra-
strukturo, znotraj katerih so zaˇcasne in reverzibilne prostorske interven-
cije legitimno orodje upravljanja prostora. Te intervencije so zasnovane
156

