Page 156 - Poučevanje zunaj učilnice
P. 156

Tina Cotiˇ c

                konstitutivni element organizacije projekta. Pobuda Nomadisch Grün je
                zato prostor zasnovala z mobilnimi gredami, s kompostnimi sistemi in z
                lahko modularno infrastrukturo, ki omogoˇca hitro prilagajanje in preme-
                stitev. Takšna materialna in organizacijska zasnova zaˇcasnosti deluje kot
                osrednji uˇcni mehanizem: udeleženci se skozi rabo prostora uˇcijo, da ur-
                bano zemljišˇce ni nevtralna kulisa, temveˇc rezultat regulacije, lastništva
                in razmerij moˇci. Hkrati izkušajo, da lahko tudi zaˇcasne ureditve vzposta-
                vljajo kontinuiteto, rutine in znaˇcaj javnega prostora (Rosol, 2010; Clau-
                sen, 2015).
                  Uˇcenje v Prinzessinnengartnu je pretežno situirano in utelešeno, kar
                pomeni, da nastaja v konkretnem prostoru in ˇcasu skozi sodelovanje v
                praksah vrtnarjenja ter skupnega upravljanja. Vzpostavlja se skozi delo z
                zemljo, rastlinami in s kompostom, skozi reševanje prostorskih in orga-
                nizacijskih izzivov ter skozi dogovarjanje o naˇcinih rabe prostora, vzdr-
                ževanju in delitvi odgovornosti v skupnosti (Bendt idr., 2013). Kljuˇcna je
                javna dostopnost vrta, ki omogoˇca stalne izmenjave med jedrom skup-
                nosti in obiskovalci. Te izmenjave širijo uˇcne procese od vrtnarskih znanj
                in razumevanja lokalnih ekoloških razmer do razumevanja urbanih po-
                litik ter socialnih in ekonomskih razsežnosti skupnostnih praks (Bendt
                idr., 2013; Clausen, 2015).
                  Jana Wendler (2016) Prinzessinnengarten opiše kot primer eksperi-
                mentiranja od spodaj, kjer se inovacije in uˇcenje oblikujejo v odprti, im-
                provizirani ter javno vidni praksi, ki združuje praktiˇcno delo, javni pro-
                gram in sprotno prilagajanje. Primer s tem podpira razumevanje urbane
                uˇcneinfrastrukture, sajseznanjenevzpostavlja kotenkratni dogodek,
                temveˇc se postopno akumulira in prenaša skozi ponavljajoˇce se prakse,
                dogovorjena pravila skupne rabe ter materialne ureditve prostora, ki uˇce-
                nje omogoˇcajo in stabilizirajo v vsakdanjem delovanju (Bendt idr., 2013;
                Wendler, 2016).


                Estonoesunsolar, Zaragoza: zaˇcasna raba kot institucionalni okvir uˇcenja
                Program Estonoesunsolar (»To ni prazna parcela«) predstavlja primer za-
                ˇ casnerabeprostora, ki jeumešˇcena v javnopolitiˇcni okvir in deluje kot
                nizkoproraˇcunski mehanizem preoblikovanja neuporabljenih ali degra-
                diranih parcel v dostopne javne prostore (Grávalos Lacambra in Di Mon-
                te, 2014). Za razliko od civilnodružbenih pobud je zaˇcasna raba tukaj in-
                stitucionalizirana: mesto vzpostavlja pravila, postopke in osnovno infra-
                strukturo, znotraj katerih so zaˇcasne in reverzibilne prostorske interven-
                cije legitimno orodje upravljanja prostora. Te intervencije so zasnovane

                           156
   151   152   153   154   155   156   157   158   159   160   161