Page 154 - Poučevanje zunaj učilnice

Tina Cotiˇ c

Iskanje virov je potekalo v bibliografskih bazah Scopus, Web of Scien-
ce in Google Scholar, dopolnjeno z iskanjem v odprtih repozitorijih ter
na spletnih straneh relevantnih projektov in iniciativ. Uporabljene so bile
kombinacije kljuˇcnih besed v anglešˇcini, ki pokrivajo osrednje pojme ra-
ziskave (npr. learning outside the classroom, outdoor learning, temporary
use, temporary urbanism, interim use, urban regeneration, brownfields,
urban learning, urban learning infrastructure).Iskanjejebilo po potre-
bi dopolnjeno z imeni izbranih primerov (Prinzessinnengarten, Estono-
esunsolar, Hiedanranta) ter lokalnih primerov (Onkraj gradbišˇca, Krater,
Ljubljana). Za obravnavo slovenskega konteksta so bile uporabljene tudi
ustrezne slovenske kljuˇcne besede.
V pregled so bili vkljuˇceni viri, objavljeni v znanstvenih in strokovnih
revijah, monografijah ter recenziranih zbornikih, ki so bili neposredno
povezani z vsaj enim od treh vsebinskih sklopov in so obravnavali uˇcne,
prostorske ali upravljavske vidike preuˇcevanih praks. Kadar znanstvena
literatura o posameznem primeru ni bila zadostna, so bili vkljuˇceni tudi
projektna dokumentacija in javno dostopne spletne predstavitve, upora-
bljene izkljuˇcno za kontekstualizacijo primerov.
Literatura je bila obravnavana s tematskim analitiˇcnim pristopom, pri
katerem so bili identificirani in medsebojno primerjani kljuˇcni koncep-
ti, relevantni za razvoj pojma urbana uˇcna infrastruktura (npr. razmerje
med organizacijo rabe prostora in uˇcnimi procesi, vloga akterjev in mo-
delov upravljanja, pomen zaˇcasnosti za stabilizacijo uˇcnih uˇcinkov ter
uˇcinki teh praks v urbanem kontekstu). Analiza je potekala v dveh ko-
rakih: najprej tematsko kodiranje posameznih virov, nato tematska sin-
teza, pri kateri so bile teme povezane in interpretirane na ravni celotnega
nabora literature (Braun in Clarke, 2006; Thomas in Harden, 2008). Pri in-
terpretaciji ugotovitev so bila upoštevana tudi naˇcela kvalitativne analize
(Miles idr., 2014).

Izbor in analiza študij primerov
Izbor evropskih primerov je bil namenski in je temeljil na vnaprej oprede-
ljenih merilih. V analizo so bili vkljuˇceni primeri zaˇcasne rabe prehodnih
ali degradiranih urbanih obmoˇcij, pri katerih je uˇcna razsežnost delova-
nja jasno razvidna v znanstveni literaturi ali projektni dokumentaciji. Na
tej podlagi so bili izbrani Prinzessinnengarten v Berlinu, Estonoesunso-
lar v Zaragozi in Hiedanranta v Tampereju. Primeri predstavljajo razliˇcne
institucionalne okvire (civilnodružbena pobuda, javni program in razvoj-
no obmoˇcje z eksperimentalnimi pristopi) ter razliˇcne vsebinske poudar-

154