Page 149 - Poučevanje zunaj učilnice
P. 149

Zaˇ casna raba prostora kot urbana uˇ cna infrastruktura

            Dosedanje raziskave se veˇcinoma osredotoˇcajo na prostorske, socialne in
            ekonomske uˇcinke ter na modele upravljanja, manj pa na sistematiˇcno
            obravnavo teh praks kot urbane uˇcne infrastrukture.
              Prispevek zato zaˇcasno rabo DUO obravnava kot obliko urbane uˇcne
            infrastrukture in raziskuje, kako so uˇcni procesi v tovrstnih okoljih pove-
            zani z organizacijo prostora, institucionalnimi pogoji, s ˇcasovno organi-
            zacijo, z dostopnostjo ter možnostjo ponavljanja in prenosa praks skozi
            ˇ cas. Na tej podlagi prispevek združuje pregled mednarodne literature in
            primerjalno analizo izbranih študij primerov.
              Prispevek odgovarja na tri raziskovalna vprašanja:

              1. kako mednarodna literatura in izbrane evropske prakse opredeljuje-
                jo zaˇcasno rabo DUO kot uˇcno okolje in del urbane uˇcne infrastruk-
                ture;
              2. kako primera Onkraj gradbišˇca in Krater ta potencial udejanjata v
                praksi;
              3. katere priložnosti in omejitve se odpirajo pri vkljuˇcevanju takšnih
                praks v slovenski kontekst.

            Teoretiˇcna izhodišˇca
            Od pouˇcevanja izven uˇcilnice k urbanemu uˇcenju
            Raziskave pouˇcevanja izven uˇcilnice izhajajo predvsem iz didaktiˇcnih in
            pedagoško-psiholoških izhodišˇcter se osredotoˇcajo na vpliv takšnega
            uˇcenja na znanje, motivacijo in socialne odnose udeležencev (Rickinson
            idr., 2004; Dillon idr., 2006). V novejših pristopih se uveljavlja razumeva-
            nje, da uˇcenje na prostem ni zgolj podaljšek klasiˇcnega pouka v zunanji
            prostor, temveˇcpomenipremikkdrugaˇcnemu razmerju med kurikulu-
            mom, prostorom in akterji. Zunanja uˇcna okolja tako ne delujejo le kot
            kulisa transmisijskega pouˇcevanja, temveˇcomogoˇcajo raziskovalne, iz-
            kustvene in soustvarjalne oblike uˇcenja (Waite, 2011).
              Ta premik je tesno povezan s konceptom place-based education (an-
            gl.), ki uˇcenje umešˇca v konkretne kraje in skupnosti. Kraj pri tem ni ra-
            zumljen kot ozadje ali ilustrativni primer, temveˇckot aktivni element uˇc-
            nega procesa, v katerem se prepletajo materialne znaˇcilnosti prostora,
            lokalna znanja, zgodovina in družbena razmerja (Smith, 2002; Gruene-
            wald, 2003). V urbanem kontekstu to pomeni, da pouˇcevanje izven uˇcil-
            nice prostora ne uporablja zgolj kot didaktiˇcnega sredstva, temveˇckot
            okolje, v katerem udeleženci preizkušajo, kako se prostor oblikuje, upo-
            rablja in upravlja.

                                                         149
   144   145   146   147   148   149   150   151   152   153   154