Page 157 - Poučevanje zunaj učilnice
P. 157

Zaˇ casna raba prostora kot urbana uˇ cna infrastruktura

            kot prilagodljive in iterativne, zato jih je mogoˇce nadgrajevati ali nado-
            mešˇcati glede na rabo prostora in lokalne potrebe (Casanova in Hernán-
            dez, 2012; Grávalos Lacambra in Di Monte, 2014).
              Uˇcni procesi se ne vzpostavljajo primarno preko vnaprej organiziranih
            dejavnosti (npr. delavnic, programov ali dogodkov), temveˇc preko same-
            ga naˇcina rabe prostora. Prebivalci se uˇcijo skozi participativne postopke
            in vsakdanjo rabo novih javnih prostorov, pri ˇcemer se v praksi oblikujejo
            rutine vzdrževanja, souporabe in dogovarjanja o pravilih rabe skupnega
            prostora (Grávalos Lacambra in Di Monte, 2014). Program hkrati delu-
            je kot okvir institucionalnega uˇcenja, saj mestne službe razvijajo prakse
            prožnejšega upravljanja prostora, sodelovalnega odloˇcanja in iterativne-
            ga naˇcrtovanja, ki omogoˇca prilagajanje v pogojih negotovosti (Andres,
            2013; Madanipour, 2017; Mariano idr., 2022). Uˇcenjesetako stabilizira na
            ravni pravil, postopkov in upravljavskih praks, ki presegajo posamezne
            lokacije ter se prenašajo v širše naˇcine delovanja mesta. Takšen prenos
            izkušenj v trajnejše prakse je znaˇcilen za institucionalizirane oblike zaˇca-
            snerabeprostoraoz. zaˇcasnega urbanizma (Bishop in Williams, 2012).


            Hiedanranta, Tampere: naˇcrtovana zaˇcasnost kot okvir uˇcenja
            Hiedanranta predstavlja primer, v katerem je zaˇcasna raba prostora za-
            vestno umešˇcena v središˇce urbanega razvojnega procesa in deluje kot
            okvir uˇcenja, ne kot prehodna ali improvizirana rešitev. Mesto Tampere je
            pred trajno preobrazbo nekdanje industrijske ˇcetrti vzpostavilo pogoje, v
            katerih je obmoˇcje delovalo kot urbani živi laboratorij za krožno gospo-
            darstvo, mobilnost, energetske in infrastrukturne rešitve ter za preizku-
            šanje oblik sodelovanja in soupravljanja (Särkilahti idr., 2022; Turku idr.,
            2023). Zaˇcasne intervencije niso služile zgolj aktivaciji prostora, temveˇc
            so omogoˇcale pridobivanje izkušenj in povratnih informacij, ki so usmer-
            jale nadaljnje planske in investicijske odloˇcitve (Turku idr., 2023).
              Uˇcni procesi v Hiedanranti potekajo na veˇc ravneh. Na institucional-
            ni ravni se mestna uprava in strokovne službe uˇcijo, kako rezultate ek-
            sperimentov vkljuˇcevati v formalno naˇcrtovanje, od oblikovanja ciljev
            do njihovega spremljanja in vrednotenja, tako da postanejo uporabni
            za nadaljnje planske odloˇcitve (Särkilahti idr., 2022). Na ravni partner-
            jev (raziskovalci, podjetja, civilna družba) uˇcenje poteka skozi sodeloval-
            no izvajanje in usklajevanje pilotnih posegov v prostoru, kar krepi med-
            sektorske povezave ter omogoˇca prenos znanja med akterji (Särkilah-
            ti idr., 2022; Turku idr., 2023). Na ravni uporabnikov in obiskovalcev pa
            zaˇcasna raba omogoˇca uˇcenje o novih naˇcinih rabe prostora, material-

                                                         157
   152   153   154   155   156   157   158   159   160   161   162