Page 148 - Poučevanje zunaj učilnice
P. 148

Tina Cotiˇ c

                Raziskave o zaˇcasni rabi prostora pa kažejo, da lahko takšni prostori po-
                stanejo tudi prostori priložnosti in eksperimentiranja. Zaˇcasna raba pro-
                stora se uveljavlja kot prožen naˇcin njihove ponovne aktivacije ter kot
                orodje za preizkušanje novih programov, prostorskih ureditev in mode-
                lov upravljanja v realnem urbanem okolju (Bishop in Williams, 2012; An-
                dres, 2013; Oswalt idr., 2013; Németh in Langhorst, 2014; Madanipour,
                2017; Karachalis, 2021).
                  Zaˇcasno rabo prostora je mogoˇce razumeti ne le kot prostorsko prakso,
                ki omogoˇca aktivacijo DUO, temveˇctudi kot specifiˇcen uˇcni okvir. Zaˇca-
                sni projekti ustvarjajo situacije, v katerih se vpleteni akterji uˇcijo skozi
                prakso: razvijajo organizacijske in prostorske kompetence, preizkušajo
                naˇcine upravljanja, vzpostavljajo pravila skupne rabe ter oblikujejo no-
                ve oblike sodelovanja z drugimi akterji in institucijami (McFarlane, 2011;
                Madanipour, 2017; Stevens in Dovey, 2022). Uˇcni procesi so pri tem tesno
                povezani z materialnimi pogoji prostora, vsakdanjimi praksami in odnosi
                med akterji.
                  Mednarodni primeri, kot so Prinzessinnengarten v Berlinu, Estonoe-
                sunsolar v Zaragozi in Hiedanranta v Tampereju, kažejo, da zaˇcasna ra-
                ba DUO deluje tudi kot prostor eksperimentiranja z razliˇcnimi uˇcnimi
                praksami. V teh primerih se skozi razliˇcne naˇcine delovanja, od skupno-
                stnih pobud do razvojno usmerjenih eksperimentalnih praks, oblikujejo
                znanja o ekoloških procesih, rabi prostora, sodelovanju in upravljanju, ki
                lahko presegajo okvir posamezne lokacije in vplivajo tudi na širše urbane
                ter institucionalne kontekste (Karvonen idr., 2014; Bulkeley idr., 2014).
                  Tudi v Sloveniji se v zadnjih letih razvijajo pobude zaˇcasne rabe pro-
                stora, ki jih je mogoˇce razumeti kot potencialna uˇcna okolja. Analize ka-
                žejo, da lahko zaˇcasna raba prispeva k regeneraciji DUO ter hkrati krepi
                socialni kapital in lokalno identiteto (Cotiˇcin Uršiˇc, 2024; UršiˇcinCotiˇc,
                2025). Skupnostni vrt Onkraj gradbišˇca v Ljubljani je na obmoˇcju opušˇce-
                ne gradbene jame vzpostavil skupnostni prostor, v katerem so se preple-
                tale prakse vrtnarjenja, skupnostnega delovanja in sodelovanja med raz-
                liˇcnimi akterji (Jurman in Lovšin, 2021). Krater v Ljubljani kot ekološko-
                produkcijski laboratorij v opušˇceni gradbeni jami razvija prakse, pove-
                zane z regeneracijo tal, delom z invazivnimi rastlinami ter razvojem bi-
                omaterialov, hkrati pa vzpostavlja okolje za raziskovanje, eksperimenti-
                ranje in javno dostopne programe (Krater, b.l.; Iannizzotto in delli Ponti,
                2025).
                  Kljub temu uˇcni potencial zaˇcasne rabe DUO v slovenskem kontekstu
                ostaja razmeroma slabo teoretsko obravnavan in konceptualno razdelan.

                           148
   143   144   145   146   147   148   149   150   151   152   153