Page 148 - Poučevanje zunaj učilnice

Tina Cotiˇ c

Raziskave o zaˇcasni rabi prostora pa kažejo, da lahko takšni prostori po-
stanejo tudi prostori priložnosti in eksperimentiranja. Zaˇcasna raba pro-
stora se uveljavlja kot prožen naˇcin njihove ponovne aktivacije ter kot
orodje za preizkušanje novih programov, prostorskih ureditev in mode-
lov upravljanja v realnem urbanem okolju (Bishop in Williams, 2012; An-
dres, 2013; Oswalt idr., 2013; Németh in Langhorst, 2014; Madanipour,
2017; Karachalis, 2021).
Zaˇcasno rabo prostora je mogoˇce razumeti ne le kot prostorsko prakso,
ki omogoˇca aktivacijo DUO, temveˇctudi kot specifiˇcen uˇcni okvir. Zaˇca-
sni projekti ustvarjajo situacije, v katerih se vpleteni akterji uˇcijo skozi
prakso: razvijajo organizacijske in prostorske kompetence, preizkušajo
naˇcine upravljanja, vzpostavljajo pravila skupne rabe ter oblikujejo no-
ve oblike sodelovanja z drugimi akterji in institucijami (McFarlane, 2011;
Madanipour, 2017; Stevens in Dovey, 2022). Uˇcni procesi so pri tem tesno
povezani z materialnimi pogoji prostora, vsakdanjimi praksami in odnosi
med akterji.
Mednarodni primeri, kot so Prinzessinnengarten v Berlinu, Estonoe-
sunsolar v Zaragozi in Hiedanranta v Tampereju, kažejo, da zaˇcasna ra-
ba DUO deluje tudi kot prostor eksperimentiranja z razliˇcnimi uˇcnimi
praksami. V teh primerih se skozi razliˇcne naˇcine delovanja, od skupno-
stnih pobud do razvojno usmerjenih eksperimentalnih praks, oblikujejo
znanja o ekoloških procesih, rabi prostora, sodelovanju in upravljanju, ki
lahko presegajo okvir posamezne lokacije in vplivajo tudi na širše urbane
ter institucionalne kontekste (Karvonen idr., 2014; Bulkeley idr., 2014).
Tudi v Sloveniji se v zadnjih letih razvijajo pobude zaˇcasne rabe pro-
stora, ki jih je mogoˇce razumeti kot potencialna uˇcna okolja. Analize ka-
žejo, da lahko zaˇcasna raba prispeva k regeneraciji DUO ter hkrati krepi
socialni kapital in lokalno identiteto (Cotiˇcin Uršiˇc, 2024; UršiˇcinCotiˇc,
2025). Skupnostni vrt Onkraj gradbišˇca v Ljubljani je na obmoˇcju opušˇce-
ne gradbene jame vzpostavil skupnostni prostor, v katerem so se preple-
tale prakse vrtnarjenja, skupnostnega delovanja in sodelovanja med raz-
liˇcnimi akterji (Jurman in Lovšin, 2021). Krater v Ljubljani kot ekološko-
produkcijski laboratorij v opušˇceni gradbeni jami razvija prakse, pove-
zane z regeneracijo tal, delom z invazivnimi rastlinami ter razvojem bi-
omaterialov, hkrati pa vzpostavlja okolje za raziskovanje, eksperimenti-
ranje in javno dostopne programe (Krater, b.l.; Iannizzotto in delli Ponti,
2025).
Kljub temu uˇcni potencial zaˇcasne rabe DUO v slovenskem kontekstu
ostaja razmeroma slabo teoretsko obravnavan in konceptualno razdelan.

148