Page 390 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Anja Zorman in Nives Zudič Antonič

nost digitalnega pripovedovanja zgodb izpostavile predvsem tekočnost pri-
povedovanja, medtem ko so na področju jezikovne pravilnosti in poznavanja
besedišča rezultati manj zaznavni (Wu in Chen 2020).

Namen raziskave
V okviru projekta posodobitve pedagoških študijskih programov smo izvedli
raziskavo učinkov vsebin s področja digitalizacije učnega procesa poučeva-
nja italijanskega jezika, predvsem motivacije in prenosljivosti v prakso. V ta
namen smo pripravili program usposabljanja za ustvarjanje digitalne pripo-
vedi, v katerem so se udeleženci seznanili s konceptom digitalnega pripove-
dovanja zgodb, z digitalnim pripovedovanjem zgodb kot didaktičnim s po-
stopkom in z orodji za ustvarjanje digitalne pripovedi. Osrednji del programa
za usposabljanje je bil namenjen oblikovanju digitalnih pripovedi udeležen-
cev, zaključni del predstavitvi izdelkov in kritični evalvaciji njihove zmožnosti
doseganja ciljev razvijanja digitalnih kompetenc učencev oz. dijakov. V ra-
ziskavi smo ugotavljali, ali digitalno pripovedovanje zgodb kot učni pristop
(i) motivira za učenje; (ii) je potencialno prenosljiv v prakso, (iii) potencialno
omogoča doseganje ciljev razvijanja sporazumevalne zmožnosti v italijan-
ščini in (iv) omogoča doseganje ciljev razvijanja digitalnih kompetenc.

Metodologija
Metoda zbiranja podatkov in potek raziskave
Podatke o oceni učinkov usposabljanja na temo digitalnega pripovedova-
nja zgodb⁴ kot didaktičnega pristopa k učenju in poučevanju jezikov smo v
okviru emične kvalitativne raziskave pridobili s pomočjo vprašalnika, ki so
ga ob koncu seminarja oz. programa za izpopolnjevanje izpolnili udeleženci.
Vprašanja so bila odprtega tipa in so se nanašala na vsebino usposabljanja za

bile temeljne še naslednje ugotovitve: (i) največ raziskav je bilo opravljenih v ZDA, (ii) udele-
ženci raziskav so bili uravnoteženo zastopani po vsej vertikali sistema vzgoje in izobraževanja,
od primarnega do terciarnega; (iii) opravljene so bile večinoma pri predmetih s področij hu-
manistike in družboslovja; (iv) raziskovalci so uporabili večinoma kvalitativni pristop, pogost je
tudi mešani pristop; (v) raziskave so večinoma ukvarjale z digitalnim pripovedovanjem zgodb
kot samostojnim didaktičnim pristopom, nekatere so ta pristop integrirale z drugimi.
⁴ Seminarje in programe za izpopolnjevanje je v dogovoru z avtoricama članka izvedla Ilaria
Compagnoni,študentkaoz.doktorantkamednarodnegadoktorskegaštudijskegaprogramaza
pridobitevdvojne diplome Jezikinmedkulturnost (UniverzanaPrimorskem)terLingue,culture
e società moderne e Scienze del linguaggio – curriculum Scienze del linguaggio ciclo XXXVII
(Università Ca’ Foscari Venezia). Študij je zaključila 16. januarja 2025 z zagovorom doktorske di-
sertacije, ki jo je pripravila pod mentorstvom prof. Graziana Serrragiotta (Università Ca’ Foscari
Venezia) in izr. prof. dr. Anje Zorman (Univerza na Primorskem).

390