Page 393 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 393

Razvoj digitalnih kompetenc v izobraževanju učiteljev jezikov


             teva veliko časa za načrtovanje in izvedbo, zato ga je težko umestiti v letni
             delovni načrt. Te kritične točke so obširno dokumentirane tudi v predhodnih
             raziskavah, ki poudarjajo, da izvajanje digitalnih pripovednih projektov zah-
             teva skrbno načrtovanje, posebna metodološka znanja in ustrezno institu-
             cionalno podporo (Kearney in Schuck, 2006; Erstad, 2010). V tem smislu ra-
             ziskava potrjuje, da digitalnega pripovedovanja zgodb ne moremo razumeti
             kot osamljeno ali priložnostno prakso, ampak kot del širše strategije pedago-
             ške inovativnosti, ki jo podpira celoten sistem.
               Učitelji, ki poučujejo italijanščino v šolah z italijanskim učnim jezikom, so
             zaznali priložnost uporabe digitalnega pripovedovanja zgodb za medpred-
             metno povezovanje, aktivno spoznavanje okolja, v katerem živijo učenci, in
             osveščanje ter promocijo jezikovne in kulturne dediščine okolja.
               Udeleženci so kot pozitivno lastnost digitalnega pripovedovanja v šoli iz-
             postavili možnost integracije virtualnega prostora in fizičnega prostora me-
             sta (dvojezično okolje), v katerem se nahaja šola (67,8). Omenili so tudi mo-
             tivacijo za delo: učitelji verjamejo, da bi bili učenci prav tako motivirani za
             ustvarjanje digitalne zgodbe, kot so bili sami (85,7).
               Veliko prednost so videli tudi v uporabi pametnih naprav, ki so učencem
             blizu (51,8), pri čemer pa so izpostavili tudi socialne razlike med učenci, ki
             npr. pri delu s pametnimi telefoni pridejo še posebej do izraza (58,9), po-
             dobno kot se je pokazalo tudi v mednarodni raziskavi ICILS 2018 (Fraillon idr.,
             2020). Raziskovalci so namreč ugotovili, da so razlike v digitalni pismenosti
             mladih večje znotraj držav kot med državami, pri čemer so razlike znotraj dr-
             žav povezane z razlikami v socialno-ekonomskem okolju, iz katerega mladi
             izhajajo.
               Udeleženci so bili skoraj enotni (91,1) v mnenju, da se tak didaktični pri-
             stop ne more uporabljati stalno, da je lahko le ena od možnosti dela, ki jih
             ima na voljo učitelj.
               Rezultati naše raziskave se v veliki meri ujemajo z mednarodno literaturo
             o digitalnem pripovedovanju zgodb kot inovativnem didaktičnem pristopu
             v poučevanju jezikov. Številne raziskave namreč poudarjajo, da digitalno pri-
             povedovanje zgodb spodbuja visoko raven motivacije in aktivne vključeno-
             sti, zahvaljujoč kombinaciji ustvarjalnosti, osebnega pripovedovanja in upo-
             rabe digitalnih orodij, ki so učencem znana (Robin, 2008, 2016). Tudi v naši
             raziskavi soudeleženci poudarili visoko motivacijo,ki jojevzbudilodigi-
             talno pripovedovanje zgodb, in potrdili potencial digitalnega pripovedova-
             nja zgodb kot prakse, ki lahko učenje jezikov naredi smiselnejše in aktivnejše,
             saj omogoča in spodbuja ustvarjalno, kontekstualizirano ter avtentično rabo
             italijanščine, tako prvega kot drugega ali tujega jezika.


                                                                            393
   388   389   390   391   392   393   394   395   396   397   398