Page 388 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Anja Zorman in Nives Zudič Antonič

predpogoje kot tudi sposobnost prepoznavanja najprimernejših pripove-
dnih formatov. Natančnejše kot je delo v fazi načrtovanja, učinkovitejše bodo
digitalne vsebine, ki jih bomo ustvarili (Mayer, 2009; Robin, 2008; Ryan, 2001).

Podatkovno pripovedovanje zgodb
Pripoved je lahko osnovana tudi na podatkih, ki jih v zgodbo vključimo na
različne načine: lahko jih preprosto prikažemo v preglednici, jih pojasnimo
s pomočjo besedila, opremimo s slikovnim gradivom, pretvorimo v graf ali
animirano predstavitev. Izbira najustreznejše poti predstavitve niza podat-
kov (angl. data set) je odvisna od vrste dejavnikov (Tufte, 2007; Cairo, 2016).
Glede na cilj pripovedi je treba primarno upoštevati prejemnika, njegove in-
terese in poznavanje teme, na katero se podatki nanašajo, nadalje relevan-
tnost informacij glede na kontekst in ustreznost predstavitve glede na vrsto
podatkov, ki jih vključujemo v pripoved (Segel in Heer, 2010; Knaflic, 2019).
Grafi predstavljajo eno najpogostejših oblik vizualne predstavitve številč-
nih podatkov in odnosov med njimi. Izbira vrste grafa mora slediti pripove-
dnemu cilju: za poudarjanje sprememb skozi čas so najprimernejši linijski in
območni grafi, za prikaz medsebojno povezanih skupin podatkov stolpični
grafi in histogrami, za izpostavljanje deležev tortni grafi, medtem ko se hi-
stogrami in linijski grafi pogosto uporabljajo tudi za primerjanje količinskih
podatkov ter prikaz porazdelitev. Takšno ciljno usmerjeno povezovanje po-
datkov in vizualne oblike omogoča jasnejšo interpretacijo ter učinkovitejše
posredovanje sporočila (Few, 2012; Knaflic, 2019).
Učinkovito podatkovno pripovedovanje pogosto spremljajo besedilne in
vizualne informacije. Grafična predstavitev podatkov, informacij ali vsebin
preko slikovnega gradiva, besedila, shem in konceptualnih vzorcev je za pre-
jemnika veliko hitreje ter lažje razumljiva. Podatkovno pripovedovanje se
najpogosteje naslanja na infografiko (Mayer, 2009; Few, 2012).
To je sodobna oblika sporazumevanja, ki prevzema elemente vizualnih
umetnosti in novinarstva ter jih preplete z novimi digitalnimi tehnologijami
in s spletom (Cairo, 2016). Vsebine, ki so objavljene na spletu, se značilno raz-
vijajo vertikalno, od vrha proti dnu, kar omogoča in olajša branje na zaslonu
pametnega telefona, tudi z drsenjem po strani navzdol ali navzgor (Smiciklas,
2012).
Priprava učinkovite infografike zahteva preliminarno analizo in sintezo do-
ločene teme, pri čemer elemente vsebine, ki smo jo prvotno razstavili na
manjše dele, ponovno sestavimo v celoto in pri tem ohranimo ter uporabimo
najpomembnejše informacije. Te nato povežemo z grafi in s slikovnim gra-
divom ter tako ustvarimo koherentno zaključno podobo predelane izvorne

388