Page 385 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Razvoj digitalnih kompetenc v izobraževanju učiteljev jezikov

spodbuja njegovo aktivno vključevanje v učni proces in motivacijo za učenje
(Ferri, 2013; Ferri in Moriggi, 2016; Kranjc, 2025).
Koncept učnega okolja je torej neizogibno povezan s posamezniki, ki v
njem»bivajo«.Udeleženciučnegaprocesatakopostanejoorganiziranaskup-
nost,ki delujevfunkciji lastnih potreb,pričakovanjin posebnosti (Ferri in Mo-
riggi, 2016).
Poleg potrebne infrastrukture je za učinkovito izobraževanje tako nujno
zagotoviti funkcionalno, sodelovalno in prijetno okolje, ki spodbuja motiva-
cijo za učenje, sicer niti najboljši učitelji in najboljše vsebine ne bodo prine-
sli željenih rezultatov. Sodobni časi med drugim zahtevajo, da se poučevanje
preoblikuje tako, da bo trajnostno vključevalo tudi jezike novih generacij, kot
je navedeno v Akcijskem načrtu digitalnega izobraževanja (ANDI): 2021–2027)
(Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2022): treba je vlagati v traj-
nostno vizijo digitalne šole, ki se ne omejuje na opremljanje učilnic s teh-
nologijami, ki so namenjene predvsem rabi učitelja, ampak omogoča razvoj
nove izobraževalne paradigme, ki jo s pomočjo tehnologij lahko razvijajo in
uporabljajo učitelji in učenci. V ospredje se mora ponovno umestiti izkušenj-
sko učenje, ki je most med teorijo in prakso, med znanjem in kompetencami.
Akcijski načrt digitalnega izobraževanja (ANDI): 2021–2027 (Ministrstvo za izo-
braževanje, znanost in šport, 2022) poudarja, da je v ta namen nujna prav ino-
vacija učnega okolja, ki bo omogočala razvoj kompetenc na področju upo-
rabe tehnologij za dostop in upravljanje z informacijami ter digitalnimi viri,
grajenje novega znanja ter sporazumevanje.
V šolah je danes zaznaven precejšen razkorak med učenci oz. dijaki, ki so
opremljeni z različnimi kompetencami za uporabo tehnologij, in na drugi
strani učitelji,ki pri poukuševedno večinomauporabljajo izključno analogna
sredstva (Ferri in Moriggi, 2014). Pri tem je treba poudariti, da so kljub pogo-
sti uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij digitalne kompetence
mlajših generacij praviloma omejene na zmožnosti uporabe že obstoječih di-
gitalnih vsebin, predvsem igralnih in za zabavo, medtem ko so bistveno manj
prisotne oz. razvite kompetence, ki jih posameznik potrebuje za ustvarjanje
novih vsebin.Tako jemednarodnaraziskavao računalniški in informacijski pi-
smenosti ICILS, izvedena leta 2018, v kateri so sodelovali učenci osmih¹ razre-
dov 12 držav,² pokazala, da je le 2 mladih v starosti od 13 do 14 let sposobno
kritično izbirati informacije na spletu in ustvariti ustrezne prikaze vsebin, s

¹ Povprečna starost sodelujočih je bila 13,5 leta.
² Čile, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Kazahstan, Republika Koreja, Luksemburg, Portu-
galska, Ruska federacija, Urugvaj, Združene države Amerike.

385