Page 395 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Razvoj digitalnih kompetenc v izobraževanju učiteljev jezikov

temeljijo na ustvarjanju digitalnih vsebin, spodbujajo ne le tehnološko pi-
smenost, temveč tudi kritično mišljenje, sodelovanje in etično zavest pri
uporabi medijev. V ta namen je treba učitelje ustrezno opolnomočiti in jim
nuditi stalno strokovno in tehnično podporo (Ministrstvo za izobraževa-
nje, znanost in šport, 2022) pri konkretnih in kontekstualiziranih pedagoških
praksah.

Zaključki
Digitalizacija slovenskega šolskega sistema stremi k premiku od »digitalnega
v šoli« k »digitalni šoli«, kar spodbuja razvoj digitalnih kompetenc, kritič-
nega mišljenja in aktivnega digitalnega državljanstva. Kot poudarjajo strate-
ški dokumenti (Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027; Digitalna
Slovenija 2030), je ključni izziv sodobne pedagogike prehod od zgolj instru-
mentalne rabe tehnologij k njeni smiselni, reflektirani in trajnostni integraciji
v učni proces. Učitelji v tem kontekstu prevzemajo novo vlogo oblikoval-
cev učnega okolja, ki spodbujajo samoregulirano in sodelovalno učenje ter
uporabo digitalnih orodij povezujejo z razvojem višjih miselnih procesov in
ustvarjalnosti.
Raziskava, ki smo jo izvedli v okviru posodobitve pedagoških študijskih
programov italijanistike, je pokazala, da ciljno usmerjeno usposabljanje, kot
je program na temo digitalnega pripovedovanja zgodb, pomembno pri-
speva k profesionalnemu razvoju učiteljev in bodočih učiteljev ter k obli-
kovanju kompetenc za poučevanje v digitalno podprtem okolju. Rezultati,
pridobljeni na vzorcu 56 udeležencev (28 učiteljev in 28 študentov), kažejo na
visoko stopnjo motivacijskega potenciala digitalnega pripovedovanja zgodb
kot didaktičnega pristopa k učenju jezikov in s tem na njegovo uporabnost
pri spodbujanju ustvarjalnosti, sodelovalnega učenja ter kritične refleksije.
Kvalitativna analiza odgovorov je pokazala, da digitalno pripovedovanje
omogoča diferenciacijo pouka in individualizirano učenje, saj učencem daje
možnost, da gradijo znanje glede na lastne interese in predznanje. Udele-
ženci so poudarili povečano motivacijo učencev ter vključitev sodobnih di-
gitalnih orodij, ki so učencem blizu. Učitelji italijanščine kot prvega jezika
so v pristopu prepoznali tudi priložnost za medpredmetno povezovanje in
za ohranjanje jezikovne ter kulturne dediščine okolja, v katerem delujejo.
Ob tem pa so udeleženci izpostavili izzive uporabe digitalnega pripovedo-
vanja zgodb kot didaktičnega pristopa, kot so ocenjevanje individualnega
prispevka učenca ali dijaka, časovna zahtevnost in vprašanja digitalne ena-
kosti, kar kaže na potrebo po sistemski podpori šol, vodstev in pristojnega
ministrstva.

395