Page 392 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Anja Zorman in Nives Zudič Antonič

žencev,⁶ deloma tudi pri (iii) prenosljivosti vsebine usposabljanja v prakso
in (iv) potencialu digitalnega pripovedovanja zgodb za razvijanje sporazu-
mevalne zmožnosti v italijanščini, smo iskali ključne besede in druga seman-
tična sredstva za izražanje stališč. Pri (iii) prenosljivosti v prakso nas je po-
leg tega zanimalo tudi, katere težave so udeleženci izpostavili, pri oceni (iv)
potenciala digitalnega pripovedovanja zgodb za razvijanje sporazumevalne
zmožnostivitalijanščinipa,kateregradnikesporazumevalnezmožnosti(jezi-
kovne spretnosti, jezikovna zmožnost, besedišče, besedilna zmožnost) bodo
ocenili.

Razprava
Odgovori na vprašanje o zadovoljstvu udeležencev z usposabljanjem
Udeleženci usposabljanja so enotno ocenili, da je usposabljanje v celoti do-
seglo njihova pričakovanja, posebej so izpostavili predvsem uporabnost vse-
bin in aktivno sodelovanje pri oblikovanju digitalne pripovedi. Omenili so
potrebo po pogostejšem usposabljanju take vrste ter poglobljeni diskusiji o
dvomih, polresnicah in neresnicah o digitalnih učnih okoljih, ki so še vedno
prepogosto prisotni med učitelji in jih prav gotovo lahko pripišemo še vedno
omejenemu poznavanju ter razvoju kompetenc s področja digitalnih učnih
in sporazumevalnih okolij (Ferri in Moriggi, 2014). Udeleženci so izrazili željo,
da bi bilo usposabljanju namenjenega več časa, saj so zaenkrat dobili vpo-
gled v didaktični pristop, pripravili gradivo in o njem opravili preliminarno
razpravo. Potrebni pa bi bili nadaljnje diskutiranje, izpopolnjevanje opravlje-
nega dela in spoznavanje dodatnih možnosti integriranja vsebin ter deljenje
povratnih informacij o implementaciji digitalnega pripovedovanja kot didak-
tičnega pristopa v praksi.

Mnenja o uporabnosti vsebin usposabljanja in njihovega prenosa v učno
prakso ter motivaciji za sodelovanje pri učenju preko priprave digitalne
pripovedi
Udeleženci so bili večinoma mnenja, da se digitalno pripovedovanje popol-
noma ujema z njihovim konceptom usvajanja jezika (76,8), nekateri pa so
bili skeptični glede možnosti, da bi lahko tak način učenja in poučevanja je-
zika uporabilipri pouku (23,2). Tiudeležencisoomenili (i)težave z nadzo-
rom dela posameznega učenca in posledično ocenjevanja učencev. Izposta-
vili so tudi (ii) težave s časom: pristop, kot je digitalno pripovedovanje, zah-

⁶ Pri oceni razvoja digitalnih kompetenc so udeleženci izhajali iz modela DigiComp 2.0 (Vuorikari
idr., 2016), ki so ga spoznali med usposabljanjem.

392