Page 360 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 360

Nika Drnovšek in Francka Lovšin Kozina


                  stnega razvoja ter digitalizacije v temeljne vsebine predmeta gospodinjstvo.
                  Posebna pozornost pri izvedbi ur je bila namenjena razvoju digitalnih kom-
                  petenc po modelu DigComp in kompetenc trajnostnega razvoja po modelu
                  GreenComp. Predmet je obsegal 45 ur (15 P, 15 S in 15 V). V okviru projekta Po-
                  sodobitev pedagoških študijskih programov – Posodobitev PŠP NOO so bile
                  pilotno izvedene naslednje vsebinske posodobitve: (1) povezovanje gospo-
                  dinjskih vsebin in ciljev trajnostnega razvoja, (2) Gospodinjstvo in trajnostni
                  razvoj – prilagajanje pouka različnim skupinam študentov ter (3) z digitaliza-
                  cijo podprto poučevanje trajnostnega razvoja. Predavanja so bila zasnovana
                  tako, da so spodbujala aktivno sodelovanje študentov (npr. uporaba metode
                  6–3–5zaiskanjeinovativnihdidaktičnihpristopovzavključevanjetrajnostnih
                  vsebin v module predmeta gospodinjstvo, uporaba digitalnih orodij za iska-
                  nje informacij ter pripravo zaključkov. V okviru seminarjev so študenti pripra-
                  vljali inovativne učne priprave, pri čemer so vključevali vsebine trajnostnega
                  razvoja oz. digitalna orodja (H5P, LearningApps, Wordwall in Kahoot) ter ob
                  tem ustvarjali didaktične igre, ki so jih predstavili ostalim. Posebna pozornost
                  je bila namenjena oblikovanju kriterijev za kakovost didaktičnih iger, kot so
                  strokovnost, zahtevnost, estetski vidik in vključenost kolegov. Pri seminarjih
                  sta bili uporabljeni tudi interaktivna tabla in aplikacija Mentimeter za spro-
                  tno evalvacijo dela ter povratne informacije. Pri vajah pa so študenti pripra-
                  vljali učne dejavnosti in gradivazaizvedbo poukavosnovni šoli, pričemer
                  so uporabljali digitalna orodja za aktivno učenje in vrednotenje znanja. Digi-
                  talna orodja so uporabljali tudi za gradnjo baze vprašanj ter razvijanje zamisli
                  za digitalno ocenjevanje.


                  Zbiranje podatkov
                  Izvedena je bila kvalitativna raziskava z uporabo polstrukturiranih intervju-
                  jev, ki omogočajo poglobljeno razumevanje individualnih izkušenj, hkrati pa
                  zagotavljajo določeno mero fleksibilnosti, da lahko anketiranci izrazijo svoja
                  mnenja in izkušnje, ki presegajo vnaprej določena vprašanja (Banjac, 2020).
                  Intervjuji, ki so potekali v živo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL
                  PEF), so bili izvedeni v začetku januarja 2025. Udeleženci, ki so bili vnaprej ob-
                  veščeni o namenu raziskave, so podpisali obveščeno soglasje. Vsak intervju je
                  trajal približno 30 minut, bil je zvočno posnet in prepisan. Pred izvedbo smo
                  si pripravili protokol intervjuja (Jacob in Furgerson, 2012) z naslednjimi ključ-
                  nimi področji: (1) Demografski podatki udeležencev, (2) Motivacija za študij
                  gospodinjstva, (3) Povezava med gospodinjstvom in trajnostnim razvojem
                  (izkušnjezvključevanjemtrajnostivpoučevanjegospodinjstva,razširitevob-
                  stoječega znanja), (4) Izzivi digitalizacije pri poučevanju trajnostnega razvoja,


                  360
   355   356   357   358   359   360   361   362   363   364   365