Page 358 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Nika Drnovšek in Francka Lovšin Kozina

Sotiria Foutsitzi in George Caridakis (2019) poudarjata, da je treba uporabo
digitalnih tehnologij smiselno vključiti v učni proces. Pri tem je treba digi-
talna orodja uporabljati na način, ki upošteva zakonitosti delovanja možga-
nov (Mayer, 2005). Združevanje tradicionalnih metod s sodobnimi tehnolo-
gijami izboljšuje dostop do informacij, spodbuja refleksivno in sodelovalno
učenje ter omogoča učinkovitejše poučevanje vsebin predmeta z vključeva-
njem trajnostnosti (Chin idr., 2019).
Pomembne ovire za razvoj digitalnih kompetenc med univerzitetnimi uči-
telji so pogosto povezane s pomanjkanjem zaupanja v uporabo digitalnih
tehnologij (Jääskelä idr., 2017), zato je pomembno, da imajo učitelji pedago-
ško in tehnološko podporo s strani univerze (Benavides idr., 2020). Qureshi
idr. (2021) poudarjajo, da tradicionalni izobraževalni modeli ne zadostujejo
več potrebam sodobnih učencev, ki so navajeni digitalnih okolij in pričaku-
jejo interaktivne učne metode. V okviru izobraževanja učiteljev je tako po-
membno, da ti v času študija razvijejo tudi ustrezne digitalne kompetence za
strokovno in inovativno poučevanje vsebin predmeta gospodinjstvo.

Vloga predmeta gospodinjstvo pri razvoju digitalnih kompetenc
in kompetenc trajnostnega razvoja pri učencih osnovne šole
Predmet gospodinjstvo se izvaja v devetletni osnovni šoli kot obvezen pred-
met v petem in šestem razredu. V tem obdobju učenci spoznajo vsebine šti-
rih modulov gospodinjstva (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2011): eko-
nomiko gospodinjstev, tekstil in oblačenje, hrano in prehrano ter bivanje in
okolje, ki predstavljajo dobro podlago za vključevanje vsebin trajnostnega
razvoja in s tem razvoj trajnostnega mišljenja ter vedenja učencev. Teme, kot
so npr. odgovorna potrošnja, upravljanje financ, trajnostna prehrana ter rav-
nanje z viri in odpadki, omogočajo, da se učenci na razumljiv način soočijo s
trenutnimi okoljskimi in družbenimi izzivi (International Federation of Home
Economics, 2019). Skozi različne aktivnosti lahko razvijejo sposobnost spre-
jemanja premišljenih odločitev v vsakdanjem življenju in se naučijo povezo-
vati osebne navade z globalnimi cilji, kot so izkoreninjenje revščine, enakost
spolov ter trajnostna proizvodnja in potrošnja (Erjavšek idr., 2021). Izobraže-
vanje za trajnostni razvoj pri predmetu gospodinjstvo tako omogoča poda-
janje znanj o trajnostnem razvoju, oblikovanje vrednot, razvijanje veščin in
motiviranje za aktivno delovanje (L¯ ıce in Reihmane, 2015).
Doseganje omenjenih ciljev je odvisno tudi od usposobljenosti učiteljev
za poučevanje temeljnih vsebin in njihove nadgradnje z vsebinami trajno-
stnega razvoja ter digitalizacije kot tudi njihovo prepričanje o kompetentno-
sti za poučevanje teh vsebin. Slednje lahko vpliva na pripravljenost učiteljev
za vključevanje trajnostnega razvoja v vsebine predmeta, ki ga poučujejo,
358