Page 357 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Povezovanje trajnostnega razvoja in digitalizacije

učnih enotah, (3) pedagogika – trajnostni razvoj kot osrednji element učnega
procesa, (4) institucionalna integracija – vključevanje trajnostnega razvoja v
vse učne enote, poučevanje in ocenjevanje, (5) disciplinarni razpon – pove-
zovanje vsebin trajnostnega razvoja med različnimi predmeti. V letu 2022
pa je bil sprejet okvir kompetenc GreenComp, ki vključuje štiri področja: (1)
poosebljanje vrednot trajnosti, (2) sprejemanje kompleksnosti v trajnosti, (3)
zamišljanje trajnostne prihodnosti in (4) ukrepanje za trajnost (Evropski okvir
kompetenc za trajnost (Bianchi et al., 2023).
Ker imajo učitelji ključno vlogo pri posredovanju konceptov trajnostnega
razvoja učencem, morajo tudi sami razviti veščine trajnostnega razvoja in ve-
deti, kako jih vključiti v pouk. Najpomembnejše veščine trajnostnega razvoja
za učitelje vključujejo: (1) sistemsko razmišljanje – razumevanje medsebojnih
odnosov med družbenimi, ekonomskimi in okoljskimi dejavniki, (2) pedago-
ško vsebinska pismenost – poznavanje vprašanj trajnostnosti in metod po-
učevanja, ki spodbujajo vključenost učencev, (3) prepoznavanje in reševanje
konfliktov – obravnavanje konfliktov, povezanih s trajnostjo, in spodbujanje
participativnihprocesov,(4)samorefleksijoinkritičnomišljenje–prilagajanje
metod poučevanja kompleksnim izzivom trajnosti (Bürgener in Barth, 2018,
str. 822).

Digitalizacija poučevanja
Digitalizacija univerz je osrednji vidik sodobne izobraževalne politike, saj so
digitalne veščine v sodobni družbi nepogrešljive (Bond idr., 2018). Pri uva-
janju digitalne tehnologije je smiselno slediti t.i. zeleni digitalizaciji, kar v
kontekstu izobraževanja pomeni, da tehnologija ne sme nadomestiti vse-
bin in pristopov, ki spodbujajo trajnostno razmišljanje, temveč mora okrepiti
oz. izboljšati kakovost poučevanja, povečati angažiranost študentov in omo-
gočiti odgovornejšo rabo virov, ne le slediti tehnološkim trendom (Trueba-
Castañeda idr., 2024).
Digitalna preobrazba visokega šolstva danes ni le vprašanje tehnološkega
napredka, temveč strateški proces, ki mora upoštevati okoljske, socialne in
ekonomske vidike; podpirati mora kakovostno in trajnostno izobraževanje
ter tudi ravnanja, kot so npr. učinkovita raba energije, zmanjšanje količine
elektronskih odpadkov, premišljena izbira naprav, ki jih je mogoče upora-
bljati dlje časa in jih je enostavno popraviti, ter digitalno etiko in varstvo po-
datkov (Hashim idr., 2022). Pomembno je, da visokošolske ustanove delujejo
kot učne skupnosti, v katerih se vrednote trajnostnega razvoja in digitalne
preobrazbe odražajo ne le v učnih načrtih, temveč tudi v organizacijski kul-
turi in medosebnih odnosih (Qureshi idr., 2021).

357