Page 357 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 357

Povezovanje trajnostnega razvoja in digitalizacije


             učnih enotah, (3) pedagogika – trajnostni razvoj kot osrednji element učnega
             procesa, (4) institucionalna integracija – vključevanje trajnostnega razvoja v
             vse učne enote, poučevanje in ocenjevanje, (5) disciplinarni razpon – pove-
             zovanje vsebin trajnostnega razvoja med različnimi predmeti. V letu 2022
             pa je bil sprejet okvir kompetenc GreenComp, ki vključuje štiri področja: (1)
             poosebljanje vrednot trajnosti, (2) sprejemanje kompleksnosti v trajnosti, (3)
             zamišljanje trajnostne prihodnosti in (4) ukrepanje za trajnost (Evropski okvir
             kompetenc za trajnost (Bianchi et al., 2023).
               Ker imajo učitelji ključno vlogo pri posredovanju konceptov trajnostnega
             razvoja učencem, morajo tudi sami razviti veščine trajnostnega razvoja in ve-
             deti, kako jih vključiti v pouk. Najpomembnejše veščine trajnostnega razvoja
             za učitelje vključujejo: (1) sistemsko razmišljanje – razumevanje medsebojnih
             odnosov med družbenimi, ekonomskimi in okoljskimi dejavniki, (2) pedago-
             ško vsebinska pismenost – poznavanje vprašanj trajnostnosti in metod po-
             učevanja, ki spodbujajo vključenost učencev, (3) prepoznavanje in reševanje
             konfliktov – obravnavanje konfliktov, povezanih s trajnostjo, in spodbujanje
             participativnihprocesov,(4)samorefleksijoinkritičnomišljenje–prilagajanje
             metod poučevanja kompleksnim izzivom trajnosti (Bürgener in Barth, 2018,
             str. 822).

             Digitalizacija poučevanja
             Digitalizacija univerz je osrednji vidik sodobne izobraževalne politike, saj so
             digitalne veščine v sodobni družbi nepogrešljive (Bond idr., 2018). Pri uva-
             janju digitalne tehnologije je smiselno slediti t.i. zeleni digitalizaciji, kar v
             kontekstu izobraževanja pomeni, da tehnologija ne sme nadomestiti vse-
             bin in pristopov, ki spodbujajo trajnostno razmišljanje, temveč mora okrepiti
             oz. izboljšati kakovost poučevanja, povečati angažiranost študentov in omo-
             gočiti odgovornejšo rabo virov, ne le slediti tehnološkim trendom (Trueba-
             Castañeda idr., 2024).
               Digitalna preobrazba visokega šolstva danes ni le vprašanje tehnološkega
             napredka, temveč strateški proces, ki mora upoštevati okoljske, socialne in
             ekonomske vidike; podpirati mora kakovostno in trajnostno izobraževanje
             ter tudi ravnanja, kot so npr. učinkovita raba energije, zmanjšanje količine
             elektronskih odpadkov, premišljena izbira naprav, ki jih je mogoče upora-
             bljati dlje časa in jih je enostavno popraviti, ter digitalno etiko in varstvo po-
             datkov (Hashim idr., 2022). Pomembno je, da visokošolske ustanove delujejo
             kot učne skupnosti, v katerih se vrednote trajnostnega razvoja in digitalne
             preobrazbe odražajo ne le v učnih načrtih, temveč tudi v organizacijski kul-
             turi in medosebnih odnosih (Qureshi idr., 2021).


                                                                            357
   352   353   354   355   356   357   358   359   360   361   362