Page 356 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Nika Drnovšek in Francka Lovšin Kozina

ustreznih kompetenc bistvena transformativna učna izkušnja, ki vključuje
refleksijo, sodelovalno učenje, projektno delo in reševanje problemov.
Za kakovostno poučevanje vsebin trajnostnega razvoja je torej pomemb-
na premišljena strategija izobraževanja bodočih učiteljev, ki mora slednjm
zagotoviti ustrezno strokovno znanje, didaktične in digitalne kompetence.
Digitalna orodja lahko igrajo pomembno vlogo v sodobnem poučevanju,
vendar le, če se uporabljajo preudarno, z jasnim razumevanjem njihovega
vplivanaučni proces,skupnost in okolje(Trueba-Castañedaidr.,2024).Obza-
ključku študija bi morali biti študenti sposobni povezovati temeljne vsebine
predmeta, ki ga bodo poučevali, s cilji trajnostnega razvoja in premišljeno ter
učinkovito uporabo digitalnih orodij.

Izobraževanje za trajnostni razvoj
Razvoj izobraževanja za trajnostni razvoj je potekal v treh fazah (Bianchi,
2020): (1) orientacijska faza (1970–1990), (2) razvojna faza (1990–2000) in (3)
širitvena faza (2014–), ki vključuje celostno izobraževanje o trajnostnem ra-
zvoju. Agenda 21 (United Nations Department of Public Information, 1992) in
okvir UNESCO, VITR za 2030 (2023) izobraževanje opredeljujeta kot ključno
za premagovanje izzivov trajnostnosti. Visokošolske ustanove lahko prispe-
vajo pomemben del k izobraževanju za trajnostni razvoj, saj lahko visoko-
šolski učitelji s premišljenim združevanjem raziskovalnega in pedagoškega
strokovnega znanja opolnomočijo študente za delovanje skladno s cilji traj-
nostnega razvoja (Shah idr., 2022). Se pa pri tem lahko pojavijo ovire, kot so
npr. pomanjkanje učnih sredstev, omejena institucionalna podpora visoko-
šolskih učiteljev (Lozano idr., 2021) oz. posameznikovo nerazumevanje kon-
cepta trajnosti, ki je tudi lahko vzrok, da učitelj te vsebine redko vključuje v
svoje poučevanje (Shah idr., 2022).
Problem vključevanja trajnostnega razvoja v poučevanje je v preteklosti
predstavljala tudi odsotnost standardizirane definicije kompetenc trajno-
stnega razvoja. V raziskavi Lozana idr. (2021, str. 623), izvedeni na 13 viso-
košolskih zavodih, je bilo ugotovljeno, da se je razvijanje kompetenc traj-
nostnega razvoja razlikovalo glede na akademsko disciplino; naravoslovne
in uporabne vede so bolj poudarjale sistemsko razmišljanje in predvideva-
nje, družboslovne vede so se bolj osredotočale na etične kompetence in
sodelovanje, ekonomske vede pa na strateško načrtovanje in medosebne
veščine. Zato so avtorji za vključevanje kompetenc trajnostnega razvoja v
predmete v okviru visokošolskega izobraževanja predlagali okvir D-RAPID z
naslednjimi postavkami: (1) priznavanje – vključitev vsebin trajnostnega ra-
zvoja v učne cilje, (2) trajnostni razvoj kot dopolnilna vsebina pri nekaterih

356