Page 36 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Marina Volk in Tina Štemberger

gih, prepoznavanje nezakonitih vsebin ter kombiniranje in predelava obsto-
ječih virov. Zelo šibko (M < 2,50) pa so ocenjeni elementi, ki se navezujejo na
pravni vidik ustvarjanja ter na programiranje: razumevanje licenc (Creative
Commons), razumevanje algoritmov ter programiranje in skriptiranje.
Ugotavljamo torej, da udeleženci ocenjujejo, da obvladajo osnovna orodja
za ustvarjanje in predstavitev vsebin, a nimajo dovolj znanja o pravnih vidi-
kih ustvarjanja in ponovni uporabi digitalnih vsebin, naprednejših oblikah
ustvarjalnosti (npr. programiranje, avtomatizacija) in tehničnih osnovah di-
gitalne produkcije (npr. algoritmi, skripte).
To kaže na potrebo po ciljni podpori za razvoj digitalne pismenosti s
poudarkom na avtorskih pravicah in licencah, osnovnega programiranja ter
ustvarjanja digitalnih vsebin z uporabo več orodij in virov.

Varnost
Tudi za področje varnosti je samoocena študentov razmeroma nizka (M =
2,67), kar kaže na neprepričljivo zavedanje o varnostnih praksah in njihovi
uporabi pa tudi na pomanjkljivo znanje o digitalni varnosti, zasebnosti in
trajnostni rabi tehnologije. Nekoliko višje od povprečja (M ≥ 3,00) študenti
sicer ocenjujejo področje zasebnosti osebnih podatkov: zavedajo se, katerih
osebnih podatkov se ne deli, poznajo tveganja rabe pametnih naprav, po-
zorni so na porabo energije naprav, omejujejo dostop do lokacije. Manj se
zavedajo pomena posodabljanja programske opreme, nižje ocenjujejo tudi
sposobnost samostojnega reševanja tehničnih težav, zaščite pred zlonamer-
nimi vsebinami, preverjanja pravilnikov o zasebnosti ter ekološkega ravnanja
z digitalno tehnologijo. Najšibkeje so ocenili naprednejše varnostne in teh-
nične prakse, šibko razvito pa je tudi preverjanje varnosti spletnih strani, ob-
navljanje podatkov iz varnostnih kopij, uporaba digitalnih orodij za posebne
potrebe, poznavanje in nastavitev požarnega zidu.
Študenti torej s svojimi samoocenami sporočajo, da se na osnovni ravni za-
vedajo pomena varovanja zasebnosti in trajnostne rabe tehnologije, vendar
pa šibko obvladajo naprednejše vidike varnosti, kar seveda kaže na to, da je
treba v izobraževanje vključiti tudi vsebine, ki se navezujejo na digitalno var-
nost v praksi.

Reševanje problemov
Študenti na področju reševanja problemov izkazujejo zmerno (M =2,86)
samooceno, kar nakazuje, da obvladajo osnovne spretnosti za reševanje teh-
ničnih in uporabniških težav, a redkeje posegajo po naprednejših pristopih
ali inovativnih rešitvah. Najvišje samoocene (M ≥ 3,00) izkazujejo v prime-

36