Page 40 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Marina Volk in Tina Štemberger

ta razlika statistično značilna. Morda gre rezultate deloma pripisati Dunning-
Krugerjevemu učinku (Dunning, 2011), torej dejstvu, da posamezniki, ki na
določenem področju nimajo dovolj znanja ali izkušenj, navadno precenju-
jejo svoje znanje. Zaključili bi lahko, da so študenti drugostopenjskih progra-
mov, ki imajo dejansko več znanja s področja, do svojega znanja samokritič-
nejši in se posledično ocenjujejo nižje – kljub temu da bi pričakovali ravno
obratno, in sicer da bodo, ker imajo več izobraževalnih izkušenj, svoje znanje
ocenili višje.

Zaključek
Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kako študenti, bodoči pedagoški de-
lavci, ocenjujejo razvitost lastne digitalne kompetence. Študenti pedagoških
študijskih smeri Univerze na Primorskem svojo digitalno kompetentnost naj-
višje ocenjujejo na področjih informacijskein podatkovnepismenosti ter ko-
munikacije in sodelovanja, kar kaže na dobro razvite osnovne funkcionalne
in komunikacijske veščine. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi drugi razi-
skovalci (Alnasib,2023;Štembergerin ČotarKonrad,2021;Zhao,idr.,2021;Çebi
in Reisoğlu, 2020), ki visoke ocene na področju komunikacije in sodelovanja
utemeljujejo z vsakodnevnim delovanjem ter uporabo teh znanj. Razlog pa
lahko najdemo tudi v široki dostopnosti in enostavnosti uporabe komuni-
kacijskih orodij, ki so že dolgo del njihovega vsakdana, zato jih ocenjujejo
kot dobro razvita področja digitalne kompetentnosti. Najnižjo samooceno
izkazujejo na področju ustvarjanja digitalnih vsebin in varnosti, kjer se ka-
žejo primanjkljaji v pravnem znanju, naprednejših tehničnih spretnostih in
varnostnih praksah, kar potrjujejo tudi druge raziskave (npr. Zhao, 2021; Al-
nasib, 2023). Nižje samoocene na teh področjih lahko razumemo tudi z vidika
družbenih in študijskih navad: študenti so redno izpostavljeni komunikaciji,
sodelovanju in iskanju informacij, redkeje pa nalogam, ki zahtevajo ustvar-
janje novih digitalnih produktov ali sistematično zagotavljanje varnosti. Kot
zaključi Zhao (2021), se zato kompetence, povezane z ustvarjanjem vsebin,
varnostjo in reševanjem problemov, razvijajo počasneje in ostajajo šibkejši
del digitalne pismenosti. Pri reševanju problemov se študenti našega razi-
skovalnega vzorca umeščajo v sredino: dobro obvladajo osnovne naloge, a
redkeje posegajo po inovativnih in eksperimentalnih rešitvah.
Samoocena digitalne kompetentnosti znotraj našega raziskovalnega vzor-
ca kaže, da med študenti prvostopenjskih in drugostopenjskih pedagoških
študijskih programov ni večjih razlik, statistično značilne razlike se pojavijo le
na področju informacijske in podatkovne pismenosti, kjer so se višje ocenili
študenti drugostopenjskih programov. Zhao (2021) v svoji raziskavi ugotav-
lja, da višji letnik študija vpliva na višjo samooceno, druge raziskave (Alonso-
40