Page 348 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Robert Repnik, Arbresha Hölbl, Damjan Osrajnik in Petra Cajnko

getska učinkovitost). Naravoslovni predmeti (fizika, kemija, biologija) so po-
gosto vključevali eksperimente in vizualizacije okoljskih pojavov, tehniško-
matematični pa so se osredotočali na modeliranje, podatkovno analitiko ter
digitalno reševanje problemov.
Posebnavrednost sekaževprenosuaktivnosti všolsko prakso,odtandem-
skih urdo uporabeaplikacijin interaktivnih platform.Izvajalci so poudarili,da
so bili študenti najbolj angažirani takrat, ko so dejavnosti prepoznali kot ne-
posredno uporabne v učiteljskem kontekstu. Prav ta povezava med teorijo in
prakso je predstavljala pomemben motivacijski dejavnik za študente.
Analiza izvedenih primerov razkriva raznolikost pristopov, hkrati pa tudi
nekatere skupne značilnosti. Pri vseh predmetih je bila opazna vključenost
digitalnih orodij (npr. GeoGebra, Moodle, simulacije), skupaj z obravnavo
vsebin, povezanih z izzivi trajnostnosti (npr. cilji trajnostnega razvoja, ener-
getska učinkovitost, odgovorna raba virov). Naravoslovni predmeti (fizika,
kemija, biologija) so pogosteje vključevali eksperimentalno delo in vizuali-
zacije okoljskih pojavov, medtem ko so se tehniški in matematični predmeti
osredotočali predvsem na modeliranje, podatkovno analitiko in digitalno re-
ševanje problemov. Takšna zasnova dejavnosti je prispevala k celostnejšemu
razumevanju vloge učitelja pri povezovanju digitalnih tehnologij z izzivi traj-
nostnosti v različnih didaktičnih kontekstih.

Prepoznane prednosti, slabosti in priložnosti
Študenti so bili najbolj motivirani pri nalogah, ki so izhajale iz dejanskih ži-
vljenjskih situacij. Takšne naloge so prispevale k razvoju ključnih zmožnosti,
kot so sistemsko mišljenje, sodelovalno reševanje problemov ter kritična re-
fleksija. Raznoliki pedagoški pristopi (npr. projektno učenje, timsko delo, de-
lavnice) so dodatno podpirali celostno obravnavo obravnavanih vsebin.
Kot izziv se je izkazala različna raven digitalnega predznanja študentov, za-
radičesarjebilapotrebnadodatnapodporapriuvajanjuinuporabidigitalnih
orodij. Izvajalci posameznih predmetov so opozorili tudi na časovno omeji-
tev, ki je pogosto onemogočala poglobljeno obravnavo vsebin, povezanih z
izzivi trajnostnosti.
Med priložnostmi za nadaljnji razvoj so bili prepoznani predlogi za vzpo-
stavitevskupnezbirkepreverjenih digitalnih orodijin primerovdobreprakse,
za prenos uspešnih nalog v srednješolsko okolje, za okrepljeno medpredme-
tnopovezovanjeterzavečjipoudareknadigitalnietikiinkritičnipresojivirov.
Ugotovitve tako kažejo na potencial učnih pristopov, ki povezujejo digi-
talne tehnologije in izzive trajnostnosti, hkrati pa opozarjajo na potrebo po
dodatni podpori študentom pri razvijanju digitalno-pedagoških zmožnosti.

348