Page 350 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Robert Repnik, Arbresha Hölbl, Damjan Osrajnik in Petra Cajnko

– priprava jasnih smernic za povezovanje kompetenc z učnimi cilji, uč-
nimi dejavnostmi in načini preverjanja ter ocenjevanja znanja,
– oblikovanje skupne zbirke preverjenih digitalnih orodij in didaktičnih
primerov,
– tesnejše sodelovanje z mentorji v šolah za lažji prenos pristopov v
vzgojno-izobraževalno prakso,
– večja pozornost razvoju študentske refleksije o učnem procesu in pre-
poznavanju razvijajočih se kompetenc.

Spremembe na ravni visokošolskega izobraževanja so izvedljive, vendar
zahtevajo postopnost, medsebojno sodelovanje ter zavedanje vloge visoko-
šolskih učiteljev kot nosilcev prenove. Le z lastnim udejanjanjem načel digi-
talne preobrazbe in uresničevanja trajnostnosti v poučevanju lahko te pri-
stope smiselno prenesemo v prakso in na prihodnje generacije učiteljev.

Sklep
Ključna spoznanja
Analiza šestih didaktičnih predmetov, izvedenih v okviru pilotnega projekta
Posodobitev pedagoških študijskih programov – Posodobitev PŠP NOO, je
pokazala, da lahko s premišljenim vključevanjem digitalnih tehnologij in vse-
bin, povezanih z izzivi trajnostnosti, pomembno prispevamo k razvoju so-
dobnih kompetenc prihodnjih učiteljev. Učinkovitost tovrstnih pristopov se
je odražala v večji angažiranosti študentov, avtentičnosti učnih nalog, pove-
zavi z aktualnimi družbenimi izzivi ter uporabi raznolikih metod in oblik dela.
Povezovanjedigitalnih kompetencin kompetenczatrajnostnost spodbuja
razvoj sistemskega mišljenja, kritične presoje informacij, ustvarjalne in odgo-
vorne rabe digitalnih tehnologij ter pedagoške refleksije. Izvedeni primeri so
pokazali, da so študenti digitalna orodja uporabljali pri analizi podatkov, eks-
perimentiranju, modeliranju in načrtovanju pouka, kar potrjuje pomen inte-
gracije obeh dimenzij v učni proces.

Vloga visokošolskih učiteljev
Visokošolski učitelji imajo ključno vlogo pri oblikovanju kompetenčno narav-
nanega učnega okolja, saj z izbiro vsebin, metod in načinov vrednotenja ne-
posredno vplivajo na razvoj profesionalnih kompetenc študentov. Refleksije
izvajalcev kažejo, da se učitelji in študenti že prilagajajo novim pristopom,
pri čemer pa se pojavljajo izzivi, kot so različne ravni digitalnega predznanja,
neenak dostop do tehnologije ter potreba po nadaljnjem strokovnem uspo-
sabljanju.

350