Page 347 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Vključevanje digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostnost v izobraževalni proces

– kritični razmislek o vlogi tehnologije v vzgojno-izobraževalnem pro-
cesu in okoljskem delovanju.

Študenti so bili motivirani za uporabo OR in so jo dejansko vključili tudi
v svoje nastope med prakso, kar dokazuje njeno uporabnost v realnem šol-
skem okolju. V refleksijah so izpostavili prednosti OR za vizualizacijo nevidnih
procesov, možnost prostorske neomejenosti, prihranek časa in sredstev ter
aktivnejšo vlogo učenca pri učenju. Aktivnost je vključevala elemente sis-
temskega mišljenja, digitalne ustvarjalnosti in odgovornega odločanja, vse
to pa so ključne kompetence za prihodnjega učitelja biologije v digitalno-
trajnostni dobi.
Ugotovitve tako kažejo na pomemben potencial OR pri razvijanju digital-
nih kompetenc in kompetenc za trajnostnost, pri čemer izziv ostaja pred-
vsem zagotavljanje ustrezne tehnične podpore in didaktičnega usposablja-
njazanjeno učinkovito uporabo.

Skupna analiza primerov
Refleksije študentov, pridobljene po izvedenih aktivnostih v okviru posamez-
nih predmetov, so bile analizirane z uporabo deskriptivne kvalitativne ana-
lize. Avtorji so zbrali pisne odzive študentov na usmerjena vprašanja, vezana
na zaznano uporabnost izvedenih aktivnosti, zaznano zahtevnost, lastni ra-
zvoj digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostnost ter predloge za iz-
boljšave.
Analiza je temeljila na odprtem kodiranju: najprej so bile identificirane
ključne vsebine, nato pa so bile refleksije razvrščene v tematske sklope (npr.
zaznane prednosti, zaznani izzivi, predlogi za nadgradnjo). Ker je šlo za en-
kratno izvedbo posameznih aktivnosti, analiza ni bila usmerjena v ugota-
vljanje trendov skozi čas, temveč v prepoznavanje ponavljajočih se vzorcev
med predmeti in skupnih značilnosti izkušenj študentov v različnih didak-
tičnih kontekstih. Kvantitativna obdelava pogostosti posameznih tem ni bila
izvedena, saj je bil poudarek na poglobljenem kvalitativnem vpogledu v do-
življanje, percepcije in predloge študentov.
Rezultate je zato smiselno razumeti kot preliminarne in usmeritvene, z na-
menom oblikovanja podlage za nadaljnje, obsežnejše raziskovanje.

Primerjava pristopov različnih predmetov
Analiza izvedenih primerov razkriva raznolikost pristopov, vendar tudi ja-
sne skupne elemente: vključenost digitalnih orodij (GeoGebra, Moodle, si-
mulacije) ter aktualnih izzivov trajnostnosti (cilji trajnostnega razvoja, ener-

347