Page 341 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Vključevanje digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostnost v izobraževalni proces

lize izzivov trajnostnosti na druge izdelke in procese ter sistematično vklju-
čevanje digitalnih kompetenc v vse faze učnega procesa.

Predmet Didaktika srednješolske matematike
V študijskem letu 2024/25 je bil v okviru predmeta Didaktika srednješolske
matematike poseben poudarek na vključitvi digitalnih kompetenc in kom-
petenc za trajnostnost. Študenti so spoznali okvire GreenComp, VITR in Di-
gCompEdu ter jih povezovali z načeli kurikularne prenove. Cilj je bil razviti av-
tentične učne aktivnosti, ki povezujejo matematične koncepte z vsebinami,
povezanimi z izzivi trajnostnosti, skladno z evropskim okvirom kompetenc
za trajnostnost GreenComp (Bianchi idr., 2022).

Aktivnost 1: Podnebne spremembe in statistika
Na predavanju 20. novembra 2024 so študenti analizirali povprečne letne
temperature v Sloveniji (1901–2022) z uporabo Excela in GeoGebre. V parih so
izračunavali statistične parametre, interpretirali trende in razpravljali o vklju-
čevanju podatkov v srednješolski pouk ter o vlogi matematike pri razume-
vanju podnebnih sprememb. Ob tem so razvijali tudi digitalne kompetence,
kot jih opredeljuje okvir DigCompEdu (Redecker, 2017).

Aktivnost 2: Modeliranje prostornine – uporaba odpadnih prevmatik
Dne 8. januarja 2025 so študenti modelirali prostornino materiala (zemljine),
ki bi bila potrebna za izgradnjo objekta iz odpadnih avtomobilskih pnevma-
tik. Na podlagi podatkov iz spletnih virov so oblikovali realistične predpo-
stavke (npr. dimenzije pnevmatik, število pnevmatik na enoto površine, de-
belinapolnjenja)inrazvilimatematičnimodelizračunapotrebneprostornine
zemljine za polnjenje pnevmatik. Aktivnost je poudarila pomen učinkovite
rabe virov in ponovne uporabe materialov ter sposobnost reševanja kom-
pleksnih problemov z vključevanjem okoljskega vidika.

Aktivnost 3: Primerjava učinkovitosti – linearna enačba
Tretja aktivnost (15. januarja 2025) je zajemala primerjavo letnih stroškov po-
rabe električne energije za ogrevanje sanitarne vode pri uporabi električnega
bojlerja in toplotne črpalke. Študenti so na podlagi izračunanih stroškov obli-
kovali linearni model in z njim določili povračilno dobo investicije v toplotno
črpalko v primerjavi z bojlerjem. V razpravi so analizirali smiselnost izbranih
predpostavk (npr. cena električne energije, izkoristek naprav, povprečna po-
raba vode), vpliv zaokroževanja in vpliv inflacije na dolgoročno stroškovno
učinkovitost.

341