Page 336 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Robert Repnik, Arbresha Hölbl, Damjan Osrajnik in Petra Cajnko

nostnosti usmerjene družbe, kar predstavlja enega ključnih ciljev sodobnega
visokošolskega izobraževanja.
V tej smeri je bil v visokošolskem prostoru razvit tudi kompetenčni okvir za
povezovanje digitalnih in energetskih kompetenc ter kompetenc za trajno-
stnost, ki združuje razumevanje energije, učinkovite rabe virov, odgovornega
ravnanjaz energijo terkritičnegapremislekao energetskih rešitvah vdružbe-
nem in okoljskem kontekstu. Eva Klemenčič idr. (2025) poudarjajo, da razvoj
takšnih kompetenc zahteva interdisciplinarno, problemsko in raziskovalno
naravnano učno okolje, v katerem študenti ob podpori digitalnih tehnolo-
gij aktivno soustvarjajo rešitve, ki prispevajo k uresničevanju trajnostnosti.
Prispevek avtorjev nadgrajuje obstoječe evropske kompetenčne okvire, saj
prikazuje, kako je mogoče sočasno razvijati energetsko pismenost, digitalne
kompetence in kompetence za trajnostnost v visokošolskem izobraževanju.
Pomembno vlogo pri uspešnem razvoju kompetenc ima tudi organizacij-
ska kultura, ki spodbuja sodelovanje, zaupanje in deljenje znanja. Rahman
idr. (2024) opozarjajo, da vodstvene kompetence, vključevanje sodelavcev
in medsebojno zaupanje pomembno vplivajo na hitrost inovacij ter učinko-
vitost prenosa znanja. To dodatno potrjuje, da je za uspešno vključevanje
digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostnost v visokošolski prostor
ključna kultura odprtega sodelovanja ter inoviranja.
Prispevek naslavlja vrzel v obstoječi literaturi, saj dosedanje raziskave veči-
noma ločeno obravnavajo razvoj digitalnih kompetenc in kompetenc za traj-
nostnost, pri čemer primanjkuje empiričnih primerov, ki bi prikazovali njuno
sočasno vključitev v visokošolsko didaktično prakso. Prispevek Petre Cajnko
idr. (2025) ponuja pomemben primer takšne vključitve, vendar se ne osredo-
toča na disciplinarno specifično implementacijo in sistematično analizo učin-
kov na razvoj kompetenc bodočih učiteljev. Naš prispevek to vrzel zapolnjuje
z raznolikimi, kontekstualiziranimi primeri ter refleksijo o njihovi uporabnosti
v pedagoški praksi.

Praktični primeri vključitve v visokošolskem prostoru
V nadaljevanju predstavljamo izbrane primere iz šestih visokošolskih pred-
metov, v okviru katerih so nosilci na različne načine vpeljali digitalne kompe-
tence in kompetence za trajnostnost v učni proces. Primeri vključujejo pred-
metespodročijfizike,kemije,matematike,tehnike,računalništvainbiologije,
pri čemer je vsak nosilec izhajal iz specifičnih didaktičnih in vsebinskih izzivov
svojega področja. Opisi posameznih primerov vključujejo tudi refleksije štu-
dentov, zaznane izzive in predloge za nadaljnji razvoj, kar omogoča vpogled
v konkretne možnosti vključevanja teh kompetenc v visokošolski prostor. Vr-

336