Page 338 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Robert Repnik, Arbresha Hölbl, Damjan Osrajnik in Petra Cajnko

otem,kakojih lahkosmiselno vključijo vpouk fizike.Pravtakosopokazali
ustvarjalnost pri uporabi digitalnih orodij, tako pri raziskovanju fizikalnih po-
javov kot pri pripravi učnih gradiv.
Analiza dosežkov je pokazala, da študenti niso le usvojili obravnavanih
vsebin, temveč so jih znali povezovati z družbenim kontekstom in razvijati
kritično razmišljanje o vlogi znanosti pri naslavljanju izzivov trajnostnosti. V
ocenjenih izdelkih je bil viden tudi premislek o učnih ciljih, diferenciaciji pou-
ka in prilagajanju aktivnosti različnim učencem.
Nekateri odzivi študentov dodatno ponazarjajo njihov razmislek o izvede-
nih aktivnostih in zaznani učni vrednosti. Kot je zapisal eden njih: »Pri nalogi
sem prvič razmišljal o tem, da lahko isto digitalno orodje uporabim tako za
razlago snovi kot za pogovor o okoljskih in družbenih vidikih. Zdi se mi po-
membno, da učence spodbujamo k razmišljanju o posledicah rabe tehnolo-
gije, nelekuporabiorodij.«
Drug študent pa je poudaril premik v lastnem profesionalnem dojemanju
vloge učitelja: »Aktivnosti so mi pokazale, da kot učitelj ne smem uporabljati
digitalnih orodij samo zato, da so sodobna, ampak da moram razmišljati, ka-
tere kompetence učenci pri tem razvijajo. Veliko več pozornosti bom posvetil
temu,dabodoorodjavfunkciji učenja in ne obratno.«

Izpostavljene pomanjkljivosti in predlogi za izboljšave
Kotizzivsejeizkazalarazličnaraven predhodnegapoznavanjadigitalnihoro-
dij med študenti, zaradi česar so nekateri potrebovali dodatno podporo pri
uporabi programske opreme in načrtovanju eksperimentov, ki vključujejo
digitalno tehnologijo. Zaznati je bilo tudi, da so vsebine, povezane z izzivi
trajnostnosti, študentom bližje, kadar so povezane z vsakdanjim življenjem
ali aktualnimi globalnimi vprašanji, saj takšna konkretizacija poveča njihovo
moticavijo.
Med predlogi za izboljšave so študenti izpostavili potrebo po več med-
predmetnih primerih (npr. povezava fizike in geografije pri obravnavi pod-
nebnih sprememb) ter dodatnih vajah za uporabo specifičnih digitalnih oro-
dij v učnem procesu. Nosilec predmeta načrtuje, da bo v prihodnje uvedel
podporne vsebine za krepitev digitalnih zmožnosti ter še močneje povezal
fizikalne eksperimente z okoljskimi vsebinami, skladno z načeli razvoja digi-
talnih kompetenc, opredeljenimi v okviru DigComp 2.2 (Vuorikari idr., 2022).
Ugotovitve potrjujejo, da je integracija digitalnih tehnologij in izzivov traj-
nostnosti v poučevanje fizike smiselna ter izvedljiva, hkrati pa nakazujejo
potrebo po dodatni podpori študentom pri razvijanju digitalno-pedagoških
zmožnosti.

338