Page 335 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Vključevanje digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostnost v izobraževalni proces

Republike Slovenije za šolstvo, 2023). Ključni poudarek je na tem, da se traj-
nostni razvoj ne obravnava kot samostojen predmet, temveč kot presečna
tema na vseh vzgojno-izobraževalnih področjih.
Kompetence za trajnostnost vključujejo sposobnost delovanja z mislijo na
dolgoročne posledice, razumevanje medsebojnih vplivov znotraj naravnih in
družbenih sistemov ter zmožnost sodelovanja pri oblikovanju in uresničeva-
nju rešitev. V kontekstu izobraževanja je ključnega pomena, da se te kompe-
tence razvijajo že pri bodočih učiteljih, saj bodo ti kasneje usmerjali učence
pri razumevanju in reševanju aktualnih globalnih izzivov, kot so podnebne
spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, socialne neenakosti in prehod v
krožno gospodarstvo.

Povezovanje digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostnost
Povezovanje digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostnost predstavlja
enega izmed ključnih izzivov in hkrati pomembnih potencialov sodobnega
izobraževanja. Čeprav se ti dve kompetenčni področji pogosto obravnavata
ločeno, ju sodobni evropski okviri, kot sta GreenComp in DigComp 2.2, ume-
ščajo v skupni prostor odgovorne in premišljene uporabe digitalnih tehnolo-
gij v službi uresničevanja trajnostnosti (Bianchi idr., 2022; Vuorikari idr., 2022).
Digitalna orodja, kot so simulacije, modeli, podatkovna analitika, umetna
inteligenca ter orodja za sodelovanje in soustvarjanje vsebin, imajo velik po-
tencialzapoglobljenorazumevanjeizzivovtrajnostnosti.Omogočajoanalizo
podatkov o podnebnih spremembah, modeliranje okoljskih vplivov, sprem-
ljanje porabe virov ter oblikovanje rešitev za konkretne probleme v lokalnih
skupnostih. Hkrati pa uporaba digitalnih tehnologij odpira tudi etična, okolj-
ska in družbena vprašanja, povezana z zasebnostjo, digitalnim odtisom in e-
odpadki. To zahteva kritičen, odgovoren in k trajnostnosti usmerjen pristop
k uporabi digitalnih tehnologij (Redecker, 2017).
Na presečišču obeh področij se odpira prostor za razvijanje sistemskega
mišljenja, ki študente spodbuja k razumevanju medsebojnih vplivov tehno-
logije, družbe in okolja. Razvijanje kritične refleksije, kot temeljne kompo-
nente obeh kompetenčnih področij, je ključno za presojo kakovosti informa-
cij, zanesljivosti virov ter etičnosti odločitev, zlasti pri delu z mladimi.
Za prihodnjeučiteljejezatobistveno, da se zavedajo povezanostiteh dveh
dimenzij učenja. Digitalne kompetence naj se ne razvijajo ločeno, temveč
kot orodje za spodbujanje trajnostnega razmišljanja in delovanja, medtem
ko naj se vsebine, povezane s trajnostnostjo, ne obravnavajo zgolj na ravni
znanja, temveč tudi metodološko – s pomočjo digitalnih tehnologij in virov.
Tak pristop študente usmerja v vlogo aktivnih soustvarjalcev digitalno k traj-

335