Page 334 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Robert Repnik, Arbresha Hölbl, Damjan Osrajnik in Petra Cajnko

V izobraževalnem kontekstu je posebej pomemben okvir DigCompEdu
(Redecker, 2017), ki se osredotoča na razvijanje digitalnih kompetenc učite-
ljev. Opredeljuje šest dimenzij, ki zajemajo tako uporabo digitalnih tehnolo-
gij v pedagoškem delu kot tudi podporo učencem pri razvoju njihovih digi-
talnih zmožnosti. Med ključnimi področji so: profesionalno sodelovanje, digi-
talni viri, poučevanje in učenje, spremljanje napredka, vključevanje učencev
ter spodbujanje razvoja digitalnih kompetenc učencev.
V okviru kurikularne prenove v Sloveniji so digitalne kompetence ume-
ščene med skupne cilje vzgoje in izobraževanja (Zavod Republike Slovenije
za šolstvo, 2023), kar pomeni, da niso vezane na posamezen predmet, tem-
več jih je treba razvijati celostno, prečno in sistematično na vseh ravneh izo-
braževanja. V tem smislu digitalna pismenost ni več razumljena kot zgolj
tehnično-operativna spretnost, temveč kot pomemben gradnik razvoja di-
gitalnih kompetenc za učenje, izražanje, sodelovanje in ustvarjanje v digital-
nem okolju.

Kompetence za trajnostnost
Kompetence za trajnostnost so zmožnosti, ki posamezniku omogočajo razu-
mevanjekompleksnih okoljskih,družbenih in ekonomskih izzivovteraktivno
delovanje v smeri uresničevanja trajnostnosti. V literaturi se pojavljata izraza
trajnost in trajnostnost, pri čemer drugi natančneje zajema koncept sustain-
ability, saj se nanaša na sistemsko in dolgoročno naravnanost k odgovornim
družbenim, okoljskim in gospodarskim praksam. V tem prispevku zato upo-
rabljamo izraz trajnostnost, ker se sklada z izhodišči evropskega okvira Green-
Comp. Evropski okvir kompetenc za trajnostnost (GreenComp), ki ga je raz-
vila Evropska komisija (Bianchi idr., 2022), kompetence za trajnostnost opre-
deljuje kot zmožnost utemeljevanja, razmišljanja in ukrepanja v prid trajno-
stnosti v različnih družbenih kontekstih. Okvir vključuje štiri temeljne sklope
kompetenc:

– utemeljevanje trajnostnosti (npr. vrednotenje etičnih razsežnosti izzi-
vov trajnostnosti),
– sprejemanje kompleksnosti (npr. sistemsko mišljenje),
– predvidevanje prihodnosti (npr. scenarijsko razmišljanje),
– ukrepanje za trajnostnost (npr. sodelovalno reševanje problemov).

V slovenskem prostoru te vsebine dopolnjujejo načela vzgoje in izobra-
ževanja za trajnostni razvoj (VITR), ki poudarjajo pomen kritične refleksije,
dejavnega državljanstva, etike skrbi ter interdisciplinarnega pristopa (Zavod

334