Page 332 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Robert Repnik, Arbresha Hölbl, Damjan Osrajnik in Petra Cajnko

pristopov za spodbujanje aktivnega, odgovornega in vključujočega učenja,
usmerjenega v uresničevanje trajnostnosti. Prispevek se zaključi s priporočili
za razvoj učiteljskih kompetenc, vključevanje kompetenčnih pristopov v učne
načrte ter krepitev institucionalne podpore. Digitalne kompetence in kompe-
tence za trajnostnost predstavljajo nujen temelj sodobne pedagoške prakse
ter ključ za uspešno soočanje s prihodnjimi izzivi izobraževanja.
Ključne besede: digitalne kompetence, kompetence za trajnostnost, visokošol-
sko izobraževanje, simulacije in interaktivne vsebine, kritična presoja infor-
macij
© 2025 Robert Repnik, Arbresha Hölbl, Damjan Osrajnik
in Petra Cajnko
https://doi.org/10.26493/978-961-293-568-9.19

Uvod
V času hitrih tehnoloških sprememb, poglabljajočih se okoljskih izzivov in
naraščajoče družbene kompleksnosti postaja vse očitneje, da klasični mo-
deli izobraževanja ne zadoščajo več za pripravo mladih na življenje in delo
v prihodnosti. Vključevanje digitalnih kompetenc in kompetenc za trajno-
stnost v vzgojno-izobraževalni sistem je zato postalo ena ključnih nalog so-
dobnedružbe,karseodražavstrateškihusmeritvahnaevropskiinnacionalni
ravni.Izobraževanjemorapolegznanjaspodbujatitudikritičnomišljenje,od-
govorno ravnanje, ustvarjalno in premišljeno uporabo digitalnih tehnologij
ter razumevanje izzivov trajnostnosti – zmožnosti, ki presegajo posamezne
predmete in predstavljajo temelj za aktivno ter odgovorno delovanje v 21.
stoletju.
Vendar pa številne raziskave opozarjajo, da visokošolski programi za izo-
braževanje učiteljev tem spremembam še ne sledijo dovolj hitro. Repnik idr.
(2019) ugotavljajo, da je izobraževanje učiteljev naravoslovja pomanjkljivo na
področju vključevanja učencev s posebnimi potrebami, kar razkriva širši izziv
posodabljanja študijskih programov ter razvoja kompetenc bodočih učite-
ljev za delo z raznolikimi skupinami učečih se. Podobne vrzeli se pojavljajo
tudi pri delu z nadarjenimi učenci, dijaki v poklicnem in strokovnem izobra-
ževanju ter odraslimi učečimi se, ki zahtevajo diferencirane, vključujoče in
izkustvene pedagoške pristope.
Tudi mednarodni pregledi kažejo, da izzivi niso specifični le za Slovenijo.
Evropska poročila (OECD, 2020) opozarjajo, da številni visokošolski programi
še vedno nezadostno vključujejo razvoj digitalnih kompetenc, inkluzivnih
pedagoških strategij ter kompetenc za trajnostnost, kar povzroča razkorak
med pričakovanji sodobne družbe in zmožnostmi učiteljev. Podobna spo-

332