Page 301 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Razumevanje kurikularne prenove za izboljšanje kakovosti izobraževanja

postanejosoustvarjalcilastnegaučenja,pričemerrazvijajoznanje,spretnosti
in stališča za razumevanje ter vrednotenje gibanja skozi smiselne izkušnje, ki
podpirajo njihov celostni razvoj; (6) štirje ključni koncepti, ki se prepletajo z
vsemi komponentami in so usmerjeni v učenca: motivacija in samozavest, gi-
balna kompetentnost, znanje in razumevanje ter trajnostna naravnanost oz.
dolgoročna vključenost. Gleddie in Morgan (2021) tudi ugotavljata, da je us-
pešnost doseganja gibalne pismenosti odvisna od kakovostnega programa
športnevzgoje,kivključujespremembovnačinupoučevanja,tojeuveljavlja-
nje pedagoških pristopov, ki učitelje spodbuja k namernemu oblikovanju uč-
nega prostora in vzpostavljanju vzgojno-izobraževalnega okolja, v katerem
je gibalna dejavnost osrednja izkušnja ter gibalna pismenost osrednji cilj. Ob
vpeljavi v učni načrt predmeta športna vzgoja gibalna pismenost sproži kon-
tinuiran cikel, ki bo pri učencih razvijal ne le gibalne spretnosti, temveč tudi
motivacijo in zavezanost za ohranjanje dejavnega življenjskega sloga.
Valle-Muñoz idr. (2025) opredeljujejo temeljna načela koncepta gibalne pi-
smenosti za uspešno praktično implementacijo v učno okolje (preglednica 1).
Gibalna pismenost je s kurikularno prenovo postala osrednji cilj osnovno-
šolskega in srednješolskega izobraževanja na področju športne vzgoje, kon-
cept gibalne pismenosti pa najsmiselnejši koncept za poučevanje predmeta
športna vzgoja v slovenskem VIZ sistemu (Ministrstvo za vzgojo in izobraže-
vanje, 2025). Opredeljene teme prenovljenega učnega načrta športna vzgoja,
ki so opredeljene kot gibalna učinkovitost, gibalno/športno znanje, pomen
gibanja in športa ter odgovorno ravnanje in sodelovanje, se tako konceptu-
alno prepletajo z gradniki gibalne pismenosti (slika 1).
Čeprav gibalna pismenost predstavlja vključujoč in celosten VIZ cilj, njena
uspešna vključitev v šolsko okolje v veliki meri zavisi od učiteljeve zmožnosti,
da načela opredeljenega koncepta vključi v vsakodnevno prakso. Zato po-
staja kakovostno in dobro strukturirano izobraževanje ter usposabljanje uči-
teljev ne le zaželeno, temveč nujno (Valle-Muñoz idr., 2025). Doseganje vi-
soke kompetentnosti (bodočih) učiteljev, ki s strokovno avtonomnostjo in z
odgovornostjo ter izbiro načinov poučevanja in pedagoških pristopov pred-
stavljajo osrednji vir prenosa vsebin učnega načrta do učenca ter s tem ka-
kovostne športne vzgoje (Ferraz idr., 2023; Kovač in Potočnik, 2022; Timken in
McNamee, 2012), postaja ključen izziv visokošolskih inštitucij in pedagoških
študijskih programov. Pedagoški študijski programi, posamezni predmeti ter
njihovi nosilci in izvajalci so tako postavljeni pred poseben izziv, to je zago-
toviti, da bodo cilji študijskega programa ter učni izidi posameznih predme-
tov ter s tem pridobljene kompetence diplomantov pedagoških študijskih
programov skladni s pedagoškimi koncepti učnih načrtov predmeta, ki ga

301