Page 297 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 297

Razumevanje kurikularne prenove za izboljšanje kakovosti izobraževanja


             vzgojeinizobraževanjazaobdobje2023–2033, ki ga lahko razumemo kot rezul-
             tat poglobljenega in večplastnega procesa, ki se je začel kot odziv na jasno
             izražene potrebe strokovne in splošne javnosti po strateški prenovi sloven-
             skega VIZ sistema. Pobuda za njegovo pripravo izvira iz vizije o potrebni vse-
             binski nadgradnji sistema, ki bi ustrezno odgovorila na sodobne družbene,
             tehnološke in okoljske izzive. V zadnjih treh desetletjih sta v RS potekali dve
             večji prenovi osnovnošolskih in srednješolskih učnih načrtov ter katalogov
             znanja. Zadnja večja posodobitev/prenova ključnih programskih dokumen-
             tov (učnih načrtov in katalogov znanja) je potekala med letoma 2007 in 2011.
             Po opozorilih strokovne javnosti o nujni ponovni prenovi, upoštevanju no-
             vosti ter mednarodnih trendov na področju vzgoje in izobraževanja, upošte-
             vajoč izzive današnjega splošnega izobraževanja ter ugotovitve in predloge
             analize učnih načrtov, ki jo je leta 2020 izvedel Zavod Republike Slovenije za
             šolstvo (2021), je bila aprila 2021 pri slednjem imenovana ekspertna skupina
             za prenovo učnih načrtov. Tako ugotovitve strokovne podskupine za pred-
             met športna vzgoja glede prenove vsebin obstoječih učnih načrtov kot tudi
             strokovna vsebinska izhodišča (Jurak idr., 2019) so predstavljali pomemben
             temelj premisleka vsebinske prenove. Analiza obstoječih dokumentov je tudi
             pokazala, da so smernice za uporabo digitalnih tehnologij v obstoječem na-
             črtu ustrezne (Markun Puhan, 2021). Vsak proces prenove učnih načrtov se
             poleg vsebinskih oz. strokovnih sprememb dotika tudi krhkega ravnovesja
             šolskega sistema, ki ga sestavlja veliko število deležnikov. Zavod Republike
             Slovenije za šolstvo je oblikoval predmetne kurikularne komisije, ki so bile
             sestavljene iz področnih svetovalk Zavoda za šolstvo, predstavnikov učiteljev
             predmeta ter predstavnikov izobraževalnega sistema pedagoških študijskih
             programov, ki so bili hkrati tudi raziskovalci področja. Delo predmetnih ku-
             rikularnih komisij je spremljal Kurikularni svet za spremljanje in usmerjanje
             prenove VIZ programov, za vse prenovljene učne načrte in kataloge znanj pa
             je bilo predvideno končno potrjevanje na Strokovnem svetu za splošno iz-
             obraževanje, ki deluje v okviru Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Pred-
             metna kurikularna komisija je prenovo učnih načrtov vodila skladno z izho-
             dišči prenove učnih načrtov (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, 2022) ter
             usmeritvami za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom (Nolimal idr.,
             2024).
               Trende upada količine gibalne dejavnosti in učinkovitosti ter druge izzive
             družbenega razvoja v odnosu do gibalne dejavnosti (upad motivacije, dosto-
             pnost površin za gibalno dejavnost in šport, pomanjkanje in kompetentnost
             kadrovidr.) potrjujejo rezultati številnih mednarodnih in nacionalnih raziskav
             (Morrison idr., 2023; O’Sullivan, 2021; Sorić idr., 2020). Ključen izziv vsebinske


                                                                            297
   292   293   294   295   296   297   298   299   300   301   302