Page 305 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 305

Razumevanje kurikularne prenove za izboljšanje kakovosti izobraževanja


             koncept gibane pismenosti kot tudi cilj, h kateremu stremimo. Ključni izziv
             prihodnosti ostaja zagotovitev, da bodo pedagoški študijski programi za pri-
             hodnje učitelje ustrezno naslovili vsebine, metode in vrednote, ki so v jedru
             tega koncepta. Le tako bo mogoče sistemsko zagotoviti, da športna vzgoja
             v šoli ne ostane zgolj priložnost za gibalno dejavnost, temveč postane pri-
             ložnost za kakovostno gibalno izkušnjo kot temelj vseživljenjskih navad ter
             s tem trajnostno naravnanega delovanja gibalno pismenega posameznika.
             Razumevanje procesa in ciljev kurikularne prenove predstavlja priložnost za
             posodobitev pedagoških študijskih programov za učitelja športne vzgoje s
             ciljem zagotavljanja sodobnih strokovnih in pedagoških kompetenc bodo-
             čih učiteljev, da bodo v praksi lahko bolj poglobljeno dosegali cilje kuriku-
             larne prenove, s tem pa tudi prispevali k družbi prihodnosti kot enemu od
             temeljnih izhodišč kurikularne prenove.
               V prihodnje bi bilo ugotovitve tega pregleda smiselno nadgraditi z em-
             piričnimi raziskavami, ki bi ovrednotile učinke implementacije koncepta gi-
             balne pismenosti v prenovljenih učnih načrtih, zlasti z vidika razvoja kompe-
             tenc študentov pedagoških študijskih programov ter dolgoročnega vpliva na
             gibalno vedenje učencev. Prav tako se odpira prostor za oblikovanje orodij
             za spremljanje napredka v gibalni pismenosti, ki bodo v pomoč tako učite-
             ljem kot odločevalcem pri zagotavljanju kakovostne in trajnostno naravnane
             športne vzgoje.


                  Zahvala
                  Avtorji se zahvaljujemo vsem članom predmetne kurikularne komisije pred-
                  meta športna vzgoja, skaterimi smo sodelovali v kurikularni prenovi v obdobju
                  od leta 2023 do 2025.

                  Literatura
                  Armour, K. M., in Yelling, M. (2007). Effective professional development for
                     physical education teachers: The role of informal, collaborative learning.
                     Journal of Teaching in Physical Education, 26(2), 177–200.
                  Aškerc, K., Cvetek, S., Florjančič, V., Klemenčič Barica, M., Požarnik, M., in Rutar,
                     S. (Ur.). (2016). Izboljševanje kakovosti poučevanja in učenja v visokošolskem
                     izobraževanju: od teorije k praksi, od prakse k teoriji. Center Republike Slo-
                     venije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja.
                  Barnett, L. M., van Beurden, E., Morgan, P. J., Brooks, O., L., in Beard R., J. (2009).
                     Childhood motor skill proficiency as a predictor of adolescent physical ac-
                     tivity. Journal of Adolescent Health, 44(3), 252–259.
                  Brown, H. E., Corder, K., Atkin, A. J., in van Sluijs, E. M. F. (2017). Childhood pre-
                     dictors of adolescent behaviour. Preventive Medicine Reports, 6, 221–227.


                                                                            305
   300   301   302   303   304   305   306   307   308   309   310