Page 300 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 300

Matej Plevnik


                  treba razvijati že od zgodnjega otroštva naprej, da bi spodbudili trajnostno
                  in aktivno vključevanje v gibalno dejavnost, predstavlja pa tudi učinkovito
                  orodje za izboljšanje učenčevega učenja in dobrega počutja pri urah športne
                  vzgoje (Valle-Muñoz idr., 2025). Bistveni namen koncepta gibalne pismeno-
                  sti je opolnomočiti posameznika z ustrezno motivacijo, s samozaupanjem,
                  z gibalno kompetentnostjo, znanjem in razumevanjem za odgovorno vklju-
                  čenost v redno vseživljenjsko gibalno dejavnost (Yi idr., 2020) ter s tem za
                  trajnostno naravnano delovanje. Koncept gibalne pismenosti je eden najpo-
                  membnejših razvijajočih se konceptov, ki je prepoznan po svojem potencialu
                  za celostni razvoj učencev preko športne vzgoje. Opredeljen je kot povezova-
                  njetelesnekomponente,gibalnekompetentnosti,motivacije,samozaupanja
                  in razumevanjazaudejstvovanjevvseživljenjski gibalni dejavnosti,zaradi če-
                  sar postaja temeljni koncept v ključnih strateških dokumentih, kot sta akcij-
                  ski načrt Svetovne zdravstvene organizacije za gibalno dejavnost za obdobje
                  2018–2030 in Unescove smernice o kakovostni športni vzgoji (Houser in Kriel-
                  laars, 2023; Valle-Muñoz idr.,2025).Zatoinstitucije,kot je Unesco,kakovostno
                  športno vzgojo opredeljujejo kot tisto, ki spodbuja razvoj gibalno pismenih
                  posameznikov, ki so sposobni ohranjati dejaven življenjski slog skozi celo-
                  tno življenjsko obdobje (McLennan in Thompson, 2015). Gibalna pismenost
                  tako predstavlja končni VIZ cilj predmeta športna vzgoja, ki ponuja širšo in
                  bolj vključujočo vizijo gibalne dejavnosti. Zajema celosten in vseživljenjski
                  proces, ki povezuje telesno, kognitivno, čustveno in socialno področje, posa-
                  meznikom pa omogoča, da se vključujejo v smiselno in vsebinsko ustrezno
                  gibalno dejavnost (Houser in Kriellaars, 2023).
                    Gleddie in Morgan (2021) predlagata pristop k športni vzgoji, ki je osredo-
                  točen na gibalno pismenost z dvema osrednjima ciljema: (i) opremiti mlade
                  z orodji in znanjem, ki so potrebna za vseživljenjsko vključevanje v gibalno
                  dejavnost, ter (ii) zagotoviti, da je gibalna pismenost sestavni del učnega na-
                  črta športne vzgoje. Poleg tega sta omenjena avtorja opredelila tudi ključne
                  komponente uspešnega prenosa teoretičnega koncepta v praktično okolje:
                  (1) dobro usposobljen učitelj, ki je ključen za vzpostavitev pozitivnega uč-
                  nega okolja, v katerem smiselne izkušnje gibanja spodbujajo telesni, kogni-
                  tivni, čustveni in vedenjski razvoj učencev; (2) oblika gibalne pismenosti, ki
                  spodbuja večjo vključenost pri urah športne vzgoje s prilagajanjem sposob-
                  nostim posameznega učenca, omogoča njihov napredek in spodbuja celo-
                  stni pristop, ki povezuje tehnične, psihološke in socialne razsežnosti; (3) kul-
                  tura, ki ceni načela gibalne pismenosti preko gibalnih izkušenj v učnih oko-
                  ljih; (4) kakovosten učni načrt, ki omogoča pedagoške prakse, usmerjene v
                  razvoj in potek procesa gibalne pismenosti; (5) opolnomočenje učencev, da


                  300
   295   296   297   298   299   300   301   302   303   304   305