Page 304 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Matej Plevnik

v trajnostno naravnani redni vseživljenjski gibalni dejavnosti gibalno pisme-
nega posameznika.
Ugotovitve narativnega pregleda literature kažejo, da je koncept gibalne
pismenosti mogoče utemeljiti na ključnih načelih, kot so avtonomija učen-
cev, izobraževanje učiteljev, povezava z okoljem, vključenost in sodelova-
nje. Poleg tega so kot bistveni elementi za učinkovito implementacijo prepo-
znani tudi motivacija, dobro počutje, ustvarjalnost in kontinuirano vrednote-
nje. Konceptneledausmerja in podpiraučiteljenapodročjugibalne pisme-
nosti,temvečprinašatudi celostnekoristi zaučencenatelesni,kognitivni,ču-
stveni in socialni ravni, hkrati pa spodbuja višjo raven vseživljenjske gibalne
dejavnosti.Razvijanjesmiselnih VIZizkušenjvšportni vzgoji zavseživljenjsko
gibanje vključuje spodbujanje učencev, da raziskujejo svoje osebne izkušnje
z gibanjem in jih uporabijo za globlje razumevanje sebe ter sveta, v katerem
živijo.

Zaključek
Prispevek poudarja, da prenova učnih načrtov za predmet športna vzgoja v
RS predstavlja edinstveno priložnost za uresničevanje vizije športne vzgoje
kot vzgojno-izobraževalnega prostora, ki sistematično in dolgoročno spod-
buja vseživljenjsko gibalno dejavnost. Analiza aktualnih znanstvenih pri-
spevkov ter vsebinskih izhodišč kurikularne prenove potrjuje, da je koncept
gibalne pismenosti utemeljen na široko sprejetih pedagoških načelih, kot
so avtonomija učenca, izkustveno učenje, učitelj kot spodbujevalec, vključe-
nost, povezava z okoljem in kultura gibanja, ki segajo onkraj tradicionalnega
razumevanja športne vzgoje kot zgolj telesne priprave oz. povečevanja tele-
sne zmogljivosti.
Kurikularna prenova odpira prostor za implementacijo sodobnih pedago-
ških konceptov, ki naslavljajo kompleksne potrebe današnjih učencev in pri-
hodnjih učiteljev. Za uspešno uresničevanje ciljev gibalne pismenosti pa sta
ključni kakovostna priprava in usposobljenost (bodočih) učiteljev športne
vzgoje, saj prav ti delujejo kot prenašalci vrednot, znanja in praks, ki vodijo
k oblikovanju gibalno pismenih posameznikov. Potreben je premik v razu-
mevanju vloge učitelja – od prenašalca znanja k spodbujevalcu smiselnih,
trajnostno usmerjenih gibalnih izkušenj, ki temeljijo na motivaciji, refleksiji
in dolgoročni vključenosti v gibalno dejavnost.
Ugotovitve pregleda potrjujejo, da je uporaba koncepta gibalne pismeno-
sti smiselna za doseganje cilja gibalne pismenosti v pedagoškem procesu,
tako na ravni kurikuluma kot tudi v vsakodnevni praksi poučevanja. Z izbiro
in s smiselnim prilagajanjem pedagoškega modela lahko tako zasledujemo

304