Page 288 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 288

Alja Lipavic Oštir


                  turizem delimo na posamični in množični. S perspektive zelenega prehoda
                  je takšna kategorizacija neustrezna, saj ne moremo govoriti o vrstah turizma,
                  ampak sledimo temu, da je ekološki vidik vključen, tako rekoč vtkan v vse vr-
                  ste turizma. Če npr. govorimo o zdraviliškem turizmu, pričakujemo, da se tu-
                  ristična ponudba term v celoti oz. v naboru posameznih segmentov usmerja
                  v primeren odnos, kar zadeva trajnostnost. Pričakujemo, da bodo tisti, ki v
                  termah ponujajo kulinarične turistične proizvode, upoštevali načela lokalno-
                  sti ponujanja ekološke (bio) prehrane. Tako zdraviliški in kulinarični turizem
                  ne moreta biti ločena od t.i. ekološkega turizma. To prepletanje v turizmu ni
                  v zadostni meri upoštevano v samem učnem načrtu, kot smo že pokazali.
                    V poglavju o naravnih osnovah za razvoj turizma (str. 19) je govora o za-
                  varovanih območjih narave. Ta so definirana in naštete so vrste zavarovanih
                  območij (narodni park, regijski parki, krajinski parki, naravni rezervati in na-
                  ravni spomeniki), ki jim je dodana statistika za Slovenijo. Učenci naj za vsako
                  kategorijo dopišejo primer in v nadaljevanju izberejo zavarovano območje v
                  domači pokrajini ter ocenijo pozitivne in negativne učinke turizma na zava-
                  rovano območje.
                    Naloga je gotovo smiselna in zanimiva, saj od učencev zahteva medpred-
                  metno povezovanje z biologijo. Vprašanje pa je, če jo je možno dobro opra-
                  viti brez uporabe dodatnega gradiva in brez usmerjanja s strani učitelja. V
                  kolikor učenci izberejo zavarovano območje, kjer je turizem že razvit in za
                  katerega tudi obstajajo na voljo informacije o negativnih učinkih na okolje,
                  potem je naloga seveda rešljiva brez dodatne pomoči. Odvisno je torej od
                  konkretnega primera. Naloga je didaktično ustrezna, saj omogoča uporabo
                  konstruktivističnega pristopa.
                    V poglavju o turistični sezoni (str. 27) v povezavi z vrsto turizma in s pod-
                  nebjem učenci odgovorijo na vprašanje, na katero vrsto turizma vpliva tanj-
                  šanje ozonske plasti in povečanje ozonske luknje. Cilj poglavja je, da učenci
                  razumejo pojemturističnasezona,gapovežejo spodnebjemin razumejo po-
                  men ohranjanja čistega okolja za razvoj turistične dejavnosti. Ta naloga je
                  ustrezno rešljiva samo z medpredmetnim povezovanjem z biologijo, kar pa
                  je odvisno od tega, če so učenci pri biologiji pojav ozonske luknje ustrezno
                  obravnavali. Seveda je ozonska luknja grožnja življenju na Zemlji, kljub temu
                  pa bi na tem mestu pričakovali opozarjanje še na kaj drugega. Ker je delovni
                  zvezek izšel leta 2006, v njem ne moremo pričakovati konceptov, kot so prelo-
                  mne točke, planetarne meje idr.,kar pomeni,dajeod učiteljaodvisno, v kakš-
                  nem obsegu in kako bo pri predmetu opozarjal na okoljsko krizo, v kateri se
                  nahajamo.
                    V poglavju »Vode kot vrednota« (str. 30) učenci pojasnijo, kako turistične


                  288
   283   284   285   286   287   288   289   290   291   292   293