Page 286 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Alja Lipavic Oštir

podaja naslednja pravila slednjega: vzbujanje čustev, ustvarjanje prijetnega
vzdušja, uravnoteženje strahu z zaupanjem, prilagajanje ciljnim skupinam,
poudarjanje skupnih vrednot, osredotočanje na večinski del ciljne skupine
in ne na ekstremna stališča, vzbujanje pozornosti, skrb za estetski učinek ko-
munikacije, ustvarjanje povezav med posamezniki v ciljni skupini, oblikova-
nje ideje, ki naj gradi na solidarnosti.
Z upoštevanjem Adlerjevih (2022) pravil trajnostnega komuniciranja ugo-
tavljamo, da ta v opisanem primeru niso uporabna, saj je navedba na spletni
strani preprosto preskromna. Uporabo pravil bi lahko ugotavljali v neki drugi
analizi, v kateri bi analizirali konkretno učno gradivo za pouk predmeta turi-
stična vzgoja, kot ga uporabljajo na tej šoli. Dopolnili bi ga lahko npr. tudi z
opazovanjem pouka. Ista ugotovitev velja tudi za pravila uspešnega komu-
niciranja, o katerih govorijo drugi raziskovalci (gl. zgoraj).
V predstavitvi izbirnega predmeta na drugi osnovni šoli (primer 59) je po-
jasnjeno, da je predmet primeren za tiste, ki (med drugim) tudi radi razmi-
šljajo o pozitivnih in negativnih učinkih turizma na okolje in ljudi. S tem je
nakazano, da bodo pri predmetu obravnavane vsebine, ki so v času okoljske
krizeizjemnoaktualne.Tukajnajdemopovezavozugotovitvamiospreminja-
nju pouka turizma (Hoffmann, 2003), ki tudi govorijo o aktivnostih, v katerih
učenci raziskujejo dejstva in vrednostne orientacije ter se med drugim po-
služujejo samorefleksije in refleksije drugih. Odprto ostaja vprašanje, kako se
učitelj loteva teh kompleksnih nalog, katere cilje si zastavi in kako obsežno
jih koncipira. Če so takšne naloge zamišljene in izvedene precej površinsko
in v skromnem obsegu, njihovi rezultati niso uporabni, obenem pa učence
samo delo ne motivira dovolj, saj so zaznali, da se aktivnosti opravljajo pre-
malo kompleksno in da so »kar nekaj« (Hoffmann, 2003). Učitelj mora torej
v vsakem koraku opravljanja aktivnosti ugotavljati, ali se porajajo vprašanja,
ali ostajajo ta neodgovorjena in ali puščamo t.i. prazen prostor. Iz tega izhaja,
da je kot pristop za takšno delo najprimernejši konstruktivistični pristop. Kar
zadeva komuniciranje trajnostnosti, velja ista ugotovitev kot v prejšnjem pri-
meru.
V predstavitvi izbirnega predmeta na tretji osnovni šoli (primer 95) je za-
pisano, da se učenci učijo, kako ohraniti naravno in kulturno dediščino za
prihodnje generacije. Napoved je sicer zelo splošna, je pa primerljiva z na-
čeli razvijanja kompetenc za antropocen. Tak primer je koncept Culture Na-
ture Literacy (Sippl, 2023, str. 25), ki temelji na razumevanju kulture, kulturne
trajnosti in oblikovanja vrednot. Pomemben vidik tega koncepta je ponovno
kritično vrednotenje kulturno pogojenih predstav o naravi ter cenjenje eko-
sistema Zemlje in vseh človeških ter nečloveških oblik življenja, da bi se po-

286