Page 289 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Osnovnošolski obvezni izbirni predmet turistična vzgoja

dejavnosti na vodah (veslanje, čolnarjenje, kopanje, plavanje, smučanje na
vodi, deskanje na vodi ...) vplivajo na onesnaževanje voda. Tudi ta naloga
zahteva medpredmetno povezovanje z biologijo, geografijo, mogoče tudi s
kemijo. Gre za pomembno temo in od učitelja je odvisno, kako temeljito jo
bo zastavil in kakšno težo ji bo dal. Naloga daje odlično možnost za fokusira-
nje na lokalni vidik in za pozitivno usmerjenost v kontekstu okoljske krize. S
tem sodi na področje razvijanja kompetenc za antropocen (Sippl, 2023) in se
povezujetudi z načeli uspešnegakomuniciranjaokoljskekrizetertrajnostno-
sti (Lipavic Oštir, 2025b). V kolikor učitelj predmet turistična vzgoja razume v
širšem kontekstu (gl. Globalne kriterije trajnostnega turizma (Global Sustain-
able Council, b.l.)), potem bo takšno nalogo spremenil v krajši izobraževalni
modul. Tako zastavljen interdisciplinarni modul bo vzpostavil možnosti ne
samo za medpredmetno povezovanje, ampak tudi za sodelovanje šole z lo-
kalno skupnostjo, ki si jih šole, ki reflektirajo svoje delo na področju zelenega
prehoda, želijo (prim. z intervjujem na OŠ Apače (Lipavic Oštir, 2023, str. 369)).
Drugih elementov zelenega prehoda v delovnem zvezku ne najdemo.
Sklenemo lahko, da delovni zvezek vsebuje izjemno malo elementov ze-
lenega prehoda in da ne razvija spretnosti za antropocen ter da obenem
tudi ne sledi načelom komuniciranja okoljske krize v današnjem času. Se-
veda je razlog za to, da je izšel v letu 2006. To vsekakor pomeni, da predmet
turistična vzgoja potrebuje nov delovni zvezek ali učbenik ali podobno gra-
divo. Za zdaj je vse prepuščeno učitelju. To pa žal ne pomeni zagotovila za
uvajanje sodobnih in aktualnih vsebin ter poudarkov predmeta. Zakaj? Tudi
zaradi tega, ker samo izobraževanje učiteljev ne zagotavlja razvijanja danes
potrebnih spretnosti in uvajanja danes aktualnih vsebin zelenega prehoda,
kot kaže raziskava Alje Lipavic Oštir (2025a), ki ugotavlja, da se npr. pojem
antropocen v zelo majhnem obsegu obravnava med študijem na Univerzi v
Mariboru (programi razredni pouk, zgodovina, biologija). Raziskava je ugo-
tovila, da posamezni študijski programi trenutno ne ponujajo sistematične
obravnave antropocena kot koncepta (Sippl, 2023), temveč je obravnavan v
razmeroma ozkem, strokovno specifičnem okviru. To je posledica dejstva,
da v raziskavo vključene fakultete (Filozofska fakulteta, Fakulteta za naravo-
slovje in matematiko, Pedagoška fakulteta) ne ponujajo interdisciplinarnih
študijskih programovali vsajmodulov,zakaterebi lahko pričakovali,dabodo
celostno obravnavali 17 CTR ali podobne vsebine. V kolikšni meri se antropo-
cen kot koncept pojavlja, iz samih študijskih programih ni razvidno, vendar
pa podatki iz anket kažejo, da so študenti biologije o njem očitno obveščeni,
medtem ko študenti razrednega pouka in študenti zgodovine med študijem
o antropocenu skoraj ničesar ne slišijo.

289