Page 285 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Osnovnošolski obvezni izbirni predmet turistična vzgoja

Preglednica 1 Analiza spletnih predstavitev OIP turistična vzgoja
Kriterij Število
Elementi zelenega prehoda v opisu predmeta 
Ekskurzija kot zeleni dogodek 
Vključevanje ekološkega turističnega subjekta 
Opombe n = 100. Poklicni profil učitelja: geografija – 35, angleščina – 5, zgodovina – 4, nem-
ščina – 2, razredni pouk – 2, likovna pedagogika – 2, italijanščina – 1, španščina – 1, ni naveden
–48.

uporabnih znanj, kariera v turistični industriji, razvijanje medkulturnih kom-
petenc, spodbujanje trajnostnega turizma in razvijanje podjetniških veščin.
Prvi in drugi razlogstaprimerljivaz učnimnačrtomzapredmet,naslednji trije
pa presegajo okvir učnega načrta, pri čemer to velja predvsem za trajnostni
turizem. Medtem ko učni načrt samo prenaša okoljske vsebine iz geografije
in biologije v predmet turistična vzgoja, ta razlog, ki je naveden v predstavi-
tvi, predstavlja sintezo vsebin učnega načrta in načel sodobnega okolju pri-
jaznega turizma v času okoljske krize. Na spletni strani šole je je razlog po-
jasnjen takole: »Turistična vzgoja lahko spodbuja trajnostni turizem in oza-
veščanje o vplivu turizma na okolje, družbo in gospodarstvo. Učenci lahko
tako razvijejo zavedanje o pomenu trajnostnega turizma in se učijo o pra-
ksah, ki lahko prispevajo k trajnostnemu turizmu.« Ob tem je treba poudariti
tudi, da je predstavitev sama s stališča besediloslovnih lastnosti oblikovana
kot izjemno komunikativno in koherentno besedilo, ki bralca pozitivno na-
govarja, obenem pa sledi sodobnim načelom komuniciranja okoljske krize, v
katerih ne izpostavljamo katastrofičnih scenarijev, ampak podajamo poti in
možnosti reševanja s tem, ko vključujemo nagovorjene ciljne skupine.
Pogosto se na področju komuniciranja okoljske krize govori o načelih ko-
municiranja, ki naj bi se upoštevala v smislu uspešnega komuniciranja različ-
nih tem. Več raziskovalcev (Moser, 2010) poudarja poosebljenost, lokalnost,
povezovanje z vrednotami in identiteto, graditev zaupanja in seveda vero-
dostojnost tega, kar želimo sporočiti. Raziskave, ki se obračajo neposredno
na poučevanje (npr. Armstrong idr., 2018), poudarjajo okvirjanje kot načelo
in govorijo o naslednjih okvirih: ekonomski razvoj in konkurenčnost, znan-
stvena in tehnična negotovost, prelomne točke (angl. tipping points),³ mo-
rala in etika, globalni vpliv, lokalnost, znanstvenost, odgovornost ljudi, kolek-
tivne rešitve in individualne rešitve. Veliko raziskav in tudi poljudnih besedil
je posvečenih pravilom ali načelom trajnostnega komuniciranja. Adler (2022)

³Gl. npr. Climate Adapt (2025).

285