Page 282 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Alja Lipavic Oštir

Da je trajnostni razvoj pomemben del izobraževanja o turizmu, kaže tudi
raziskava o pripravi učnih enot za učence konec osnovne šole in v srednjih
šolah (preneseno na slovenski šolski sistem) na temo megatrendi v turizmu,
trajnostni turizem in inovativnost (Baumgartner in Mayr, 2019). Cilj takih uč-
nih enot je razvoj inovativnih idej, s katerimi lahko turistična podjetja obliku-
jejo boljšo prihodnost v smislu trajnostnega razvoja in s tem trajnostni razvoj
razumejo kot neko pozitivno priložnost. Same učne enote tudi veliko prispe-
vajo k razvijanju medpredmetnih kompetenc. Takšni primeri pomenijo v prvi
vrsti izkušnje za učence, obenem pa na smiseln način povezujejo pouk z oko-
ljem.
Okolja, v katerih se nahajajo posamezne osnovne šole, se med seboj razli-
kujejo, kar zadeva obstoj zavarovanih območij narave. Ne glede na vrsto za-
varovanega območja pa je smiselno najti oblike sodelovanja šole z ustano-
vami, ki upravljajo z zavarovanimi območji. Ta sodelovanja naj bi presegala
tiste oblike, pri katerih so učenci skromno aktivni ali neaktivni poslušalci izo-
braževalnih vsebin v ustanovah zavarovanega območja. Schäfer idr. (2018)
s pomočjo raziskave delfi prikazujejo, kako je smiselno medpredmetnopo-
vezovalne učne vsebine pripravljati s fokusom na povezave med človekom,
naravo in gospodarstvom in ne samo kot obravnavo posameznega vidika.
Na pomembnost vključevanja okoljskih vsebin v pouk o turizmu v okviru
geografije opozarja že Hoffmann (2003), ki ugotavlja, da se je obravnava tu-
rizma v zadnjih letih sicer pozitivno spremenila od učenja podatkov do t.i.
turistične vzgoje. Turistična vzgoja pomeni mreženje različnih perspektiv na
osnovi dejstev in vrednostnih orientacij ter refleksijo lastnega obnašanja in
obnašanja drugih v turizmu. Pri pouku turizma v okviru geografije učenci to-
rej raziskujejo ekološki in socialno-ekonomski potencial konfliktov, ki so na-
stali zaradi turizma. Na osnovi tega oblikujejo strategije reševanja konfliktov
v smislu razvijanja ekološkega turizma. To pomeni, da iščejo in razvijajo traj-
nostni stil v turizmu. S tem učenci sami pripomorejo k vzgoji in ne samo k
izobraževanju. Pri pouku tako nastajajo predlogi, ki jih lahko uporabimo kot
praktične gradnike za šolsko delo, vezane na lokalno okolje.
Pri oblikovanju takih predlogov se je možno zgledovati po objavljenih uč-
nih gradivih, tudi po takšnih, v katerih avtorji npr. pokažejo, kako je možno
tudi primere množičnih letovišč začeti oblikovati v ponudbo trajnostnega tu-
rizma. Primer tega je raziskava Marianne Landtwing Blaser in Armina Remp-
flerja (2017), ki ponuja model spreminjanja v smeri trajnostnega turizma. Gre
za model, ki je uporaben na splošno, seveda bi bil uporabljiv tudi v primeru
posameznih krajev v Sloveniji in kot vključen v šolski kontekst.
Pri obravnavi vsebin s področja turizma v osnovni šoli ne moremo izha-
jati iz tega, da bodo vsi učenci izbrali OIP turistična vzgoja; to pričakova-
282